Å UMARSKI LIST 1/1924

52 Iz Jugoslov. Šumarskog Udruženja.
Postopa se v posameznih slučajih neenakomerno. Napačno je tuđi to, da
posestvo obsegujoče 205 ha ne plačuje le za 5 ha, ampak za vseh 205 ha, torei
tuđi za maksimum.
Predsednik je mnenja, da bi trebalo opozoriti vse prizadete člane, na te
nedostatke.
Pritožbe so tuđi glede t. zv. maksimuma. Deputatna in režijska zemljišča
šumskih posestev se ne upoštevajo, kar preti uničiti vsako zdravo šumsko gospodarstvo.
Agrarni uradi zahtevajo podatke, katere šume bi bilo izkrčiti. Krčitev
šum spada v izključno kompetenco šumskopolitičkih oblastvij, s to okružnico pa
se delà zmešnjava. Razni špekulantje se že javljajo, kako bi to i'zkoristiH.
Tajnik omenja, da je takim stvarem kriva v prvi vrsti neorijentiranost
merodajnih oblastev in pa njih nesporazumno postopanje. Vsled tega se izddajajo
enaki odloki za vso državo, kar bi pa morali popraviti in razmeram prigoditi
eksekutivni organi posameznih pokrajin.
Nadalievanje seje dne 7. decembra 1923.
Obravnava se o stališču Direkcije šum, katero je zavzela z ozirom na
deputatna in režijska zemljišča na veleposestvih. Ta se ne smejo šteti v maksimum.
Določitev maksimuma more biti le provizoričnega značaja, dokler ne
dobimo zakona.
Tajnik opozarja na solucijo agrarne reforme v šumarstvu po svojem nacrtu
zakona o šumah. Deputatna in režijska zemljišča smatra v tem pomenu za
šumska zemljišča. Vse postopanje s sumarni prišlo bi v kompetenco šumskopolitičnih
oblastev. Agrarno reformo deli v smislu Ustave v dva bistveno različna
delà: v socijalni in pa politični del. Socijalni del se mora resiti z zakonom
o šumah, politični z zakonom o eksproprijaciji. Če prvemu zahtevku zadostimo,
drugi postane fakultativen. S tem bi bila agrarna reforma v šumah popolnoma
rešena brez vsake škode za šumarstvo in za interesente. V ostalem opozarja na
svoj nacrt, katerega natis bo pozneje priporočal.
V zadevi 57c prispevkov je Podružnica prejela potrebna pojasnila
od Agrarne direkcije. Ministarstvo za agrarno reformo stoji na stališču, da se
morajo ti prispevki zahtevati od vseh veleposestev, kar se tuđi vrši. Razsodbo
o pravilnosti bo treba provocirati pri upravne sodišču, oziroma pri državnem
svetu. Sklpeanje o tem se odloži.
Obravnavajo se na to določila J. Š. U. nacrta zakona o
eksproprijaciji velikih posestev, kateri določa, da so
samo posestva fizičnih oseb temu podvržena. To je absolut
no nesprejemljivo. Sklene se na to takoj opozoriti
Olavno upravo in pa Ministrstvo šum in rudnikov, ker se
že pojavljajo razne družbe in pa banke kot kupci veleposestev
s prozirni m i namenami,
Nadaljevanje in zaključek se;e dne 18. decembra 1923.
V zadevi 5% prispevkov za agrarno reformo se sklene
opozoriti člane na potrebo razsodbe upravnega sodišča.
T ainik poroča o svojem nacrtu zakona o šumah, ki ga je izdelal na poziv
Glavne uprave in pa drugih merodajnih faktorjev in piedložil v začetku no-