NL 10v9.indd - NaÅ¡a lekarna

evija za zdrav æivljenjski slog / πtevilka 10, letnik 01, april 2007 

Osebno: Regulativa zdravil v Sloveniji / Aktualno: Tuberkuloza / Kako deluje: Sodelovanje 

bolnika pri zdravljenju osteoporoze je kljuËno za uspeh / Kako zdraviti: Alergije / Zdravilne 

rastline: Beluπi / Medicinsko zrcalo: Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen / 

Vrtoglavico lahko ustavimo / Otroci in mladostniki: Mladi so med nami, prisluhnimo jim / 

V gibanju: Tek / Nacionalna akcija revije: Ne manjka razlogov proti kajenju

UVODNIK 

Življenje v gibanju 

Če bi vas vprašali, zakaj je Lance Armstrong tako velik človek, bi se 

pri odgovoru verjetno vsi spoprijeli z isto težavo. Je velik zato, ker je 

največji zmagovalec dirke po Franciji v zgodovini svetovnega kolesarstva, 

ali zato, ker se je pred tem pogumno spopadel z rakom in ga premagal? 

Lance Armstrong je le eden mnogih, ki so spoznali vrednost življenja in 

življenje kot vrednoto. Zato se je ob diagnozi rak odločil, da bo on premagal 

bolezen in ne obratno. Še več, kakor je sam zapisal v svoji avtobiografiji, 

je po premagani bolezni postal boljši človek. In vsaj za nekaj časa nepremagljivi 

kolesar. Danes vodi fundacijo za pomoč obolelim od raka, a 

več kot z denarjem naredi s svojimi obiski bolnikov po bolnišnicah, zlasti 

otrok, in jih bodri pri njihovem boju z boleznijo. 

Toda moj namen ni razpredati o raku in težavah, s katerimi se v 21. 

stoletju srečujejo slovenski bolniki in za katere držimo pesti, da bodo že 

v kratkem deležni kakovostnejše oskrbe. Ne, to je razmišljanje o volji, 

želji, disciplini, če hočete. Sami namreč lahko največ storimo za svoje 

zdravje, pa tudi ozdravljenje. Nedavno smo tekači rekreativci odprli 

tekaško sezono z uvodno tekmo v Sežani. Vsako leto nas je več in vedno 

znova me kdo še posebej preseneti. Tokrat je bil to gospod srednjih let, 

invalid. Očitna poškodba leve noge, ki ni hotela teči vzporedno z desno, 

ga ni zmotila in v cilj je pritekel z več kot dvatisočglavo množico. Še ena 

odlična spodbuda torej za vse, ki mislijo, da tega ne zmorejo ali da tek »ni 

pravi šport« zanje. Mogoče res, a narava ponuja tako široko izbiro, da je 

nemogoče, da ne bi česa našli zase! Enako je z življenjem. Ste kdaj pomislili, 

koliko drobnih naključij je moralo biti izpolnjenih, da nam je bilo 

dano? Le od nas samih je odvisno, kaj bomo z njim naredili, in ne dopustite, 

da boste o tem odločali šele, ko vam bo hotelo uiti iz rok. Vedno 

imamo namreč možnost izbire! 

Foto: Æiga Koritnik 

Vanja Badovinac, odgovorna urednica 

Naπa lekarna je 

poljudno strokovni vodiË 

za uËinkovito in pravilno 

jemanje zdravil. 

Naπa lekarna je revija 

za izboljπanje kakovosti 

zdravja in æivljenja. 

NA©A LEKARNA 3

OSEBNO 

KAKO DELUJE 

KAKO ZDRAVITI 

MEDICINSKO ZRCALO 


V GIBANJU 

10 

Pogovor z dr. Martino 

Cvelbar, mag. farm., 

spec., v. d. direktorice 

Javne agencije RS za 

zdravila in medicinske 

pripomoËke Slovenije. 

Preberite odgovore na nekatera 

vpraπanja v zvezi z regulativo 

zdravil v Sloveniji. 

22 

Sodelovanje bolnika pri 

zdravljenju osteoporoze je 

kljuËno za uspeh 

Redno in pravilno jemanje zdravil 

je pogoj za uspeπno zdravljenje. 

Mnoge bolnice æe v prvem letu 

zdravljenja prenehajo z jemanjem 

zdravil. 

26 

Pomladni Ëas je æal tudi 

Ëas alergij 

Znanih je æe veË kot 20.000 

substanc, na katere se Ëloveπko 

telo odziva z znaki alergije. Ste 

tudi vi preobËutljivi na katero 

od njih? 

40 

Narkolepsija - tudi 

zaspanost je lahko bolezen 

V naπi reviji smo æe pisali o tem 

kako prepoznamo bolezen 

pretirane zaspanosti. Tokrat pa 

vas vabimo k branju kako poteka 

zdravljenje te neprijetne bolezni. 

46 

Vrtoglavico lahko 

ustavimo 

Vrtoglavica je najveËkrat 

neprijetna motnja prehodnega 

znaËaja. Lahko pa je tudi znak 

resnega obolenja, zato teæav 

nikakor ne smemo zanemarjati. 

64 

Tek - naravni antidepresiv 

Zadihajte s polnimi pljuËi v 

naravi. Zdravo, krepËilno in 

predvsem poceni! 

VSEBINA 

UVODNIK Æivljenje v gibanju 3 

ZA ZA»ETEK Makroskop 6 

OSEBNO Regulativa zdravil v Sloveniji 10 

AKTUALNO Tuberkuloza je (πe vedno) med nami 18 

KAKO DELUJE Sodelovanje bolnika pri zdravljenju osteoporoze je kljuËno za uspeh 22 

KAKO ZDRAVITI Pomladni Ëas je æal tudi Ëas alergij 26 

ZDRAVILNE RASTLINE Vedno odliËni in zdravi - beluπi! 34 

MEDICINSKO ZRCALO Narkolepsija - tudi zaspanost je lahko bolezen 40 

Vrtoglavico lahko ustavimo 46 

KOÆA RAZKRIVA Nega danes za lepπi jutri 50 

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Vam zgaga povzroËa “zgago”? 52 

OTROCI IN MLADOSTNIKI Mladi so med nami! Prisluhnimo jim. 54 

SANJSKA KOLUMNA Tolpa ciganov malo drugaËe 60 

PORTRET FARMACEVTA Mirjana DragiËeviÊ, mag. farm. 62 

V GIBANJU Tek - naravni antidepresiv 64 

BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 68 

NAGRADNA IGRA Sudoku 69 

NACIONALNA AKCIJA Za DAH, ne Zadah! 70 

Ne zmanjka razlogov prodi kajenju 71 

MESE»NI MOÆNAR Razvoj lekarniπke dejavnosti 74 

Kam z odpadnimi zdravili? 80 

Naπa lekarna svetuje 82 

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5

ZA ZA»ETEK 

revija za 

zdrav æivljenjski slog 

April 2007, letnik 1, πt. 10 

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu. 

Naklada: 41.000 izvodov 

Vrednost izvoda: 3,67 € (880 SIT ) 

Letna naroËnina: 41,10 € (9.850 SIT) 

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

E: urednistvo@nasa-lekarna.si 

UREDNI©TVO 

Glavna urednica: 

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. 

Odgovorna urednica: 

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

PomoËnici uredniπtva: 

Eva Esih, Verena Kogoj 

UREDNI©KI ODBOR 

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. 

Monika Sonc, mag. farm., spec. 

Janez ©pringer, mag. farm., spec. 

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. 

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. 

prim. Peter Kapπ, dr. med. 

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje 

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. 

Oblikovanje celostne podobe: 

IODG / Barbara Hiti 

AD: Duπan Grobovπek 

Oblikovanje in prelom: Inverso - Vojko Plevel 

Lektura: Darka Tepina Podgorπek 

Fotografije: Æiga Koritnik, Badi Vajc, iStockPhoto 

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega 

uredniπtva. 

Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana 

Oglasno træenje: 

Entrapharm, d.o.o., 


T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342 

E: marketing@entrapharm.com 

Naπa lekarna je meseËnik, na voljo v lekarnah po 

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah 

prejmejo brezplaËno. 

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele 

je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem 

izdajatelja. 

Izid revije je finanËno podprl Medis, d.o.o., 

Ljubljana. 

Distribucija: 

Salus d.d., Ljubljana 

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, 

ki se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: 

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se 

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo 

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik. 

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. 

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno 

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska 

pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da potrebujete 

zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki 

sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede 

vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin jemanja zdravil. 

Makroskop 

Pripravlja: Eva Esih 

Zdravilom proti debelosti je treba 

dokazati varnost 

Kanadski znanstveniki opozarjajo, da je 

treba opraviti dodatne raziskave za 

potrditev varnosti in uËinkovitosti 

zdravil, ki pomagajo pri hujπanju. Treba 

je dokazati, da so pozitivni uËinki teh 

zdravil veliko veËji od potencialnega 

tveganja za zdravje. Na svetu je veË kot 

300 milijonov debelih ljudi in πe okoli 

800 milijonov s Ëezmerno telesno teæo. 

Na træiπËu je trenutno nekaj zdravil, ki 

se uporabljajo kot pomoË pri hujπanju, 

vendar pa strokovnjaki opozarjajo na 

pomanjkanje dolgoroËnih podatkov. 

Poudarjajo, da je nujno opraviti kliniËne 

πtudije teh zdravil, s katerimi bi 

dokazali, da se πtevilo umrlih zaradi 

debelosti bistveno zmanjπa, preden se 

odobri njihova uporaba. 

Spletne strani, ki promovirajo 

anoreksijo kot naËin æivljenja, 

dobesedno ubijajo 

Po podatkih Eating Disorders 

Association, ki se bori proti motnjam 

prehranjevanja, je na spletu mogoËe 

najti veË kot 500 strani, ki spodbujajo 

anoreksijo. Zdruæenje opozarja, da te 

strani zelo resno ogroæajo ljudi, ki æe 

trpijo za eno od oblik teh motenj. 

Nekatere od njih celo ponujajo nasvete 

za drastiËno izgubljanje telesne teæe in 

podrobnosti o tem, kako bruhati. Vse je 

seveda opremljeno s slikami presuhih 

manekenk, ne omenjajo pa zdravstvenih 

zapletov, do katerih lahko takπen 

naËin hujπanja pripelje. Eden od petih 

ljudi, ki niso deleæni primernega 

zdravljenja, umre. Ljudje s takπnimi 

teæavami raje iπËejo informacije na 

internetu kot pri zdravniku. Tako 

naletijo na te strani, ki predstavljajo 

anoreksijo kot privlaËen æivljenjski slog, 

kar pa ima lahko katastrofalne 

posledice. 

Folna kislina lahko upoËasni s 

starostjo povezano izgubo sluha 

Starostna izguba sluha je lahko odvisna 

tudi od pomanjkanja folne kisline. To je 

vitamin iz skupine B, imenovan tudi B 9 . 

Ker je naπe telo samo ne more narediti, 

jo mora dobiti s hrano. Raziskovalci so 

pri ljudeh, ki so jemali folno kislino kot 

dodatek k prehrani, ugotovili, da ti 

boljπe sliπijo, in sicer predvsem 

nizkofrekvenËne zvoke. Nekateri 

strokovnjaki so ugotovitve te πtudije 

oznaËili kot nepomembne. Dodatne 

raziskave bodo potrebne tudi zato, ker 

je na podroËju sluha πe veliko 

neznanega. Sicer pa je to πe en dokaz, 

da je uravnoteæena prehrana v starosti 

res pomembna. 

Znanstveniki so odkrili nov vir 

izvornih celic 

Ameriπki znanstveniki poroËajo, da so 

odkrili nov vir izvornih celic, ki se lahko 

razvijejo v veË razliËnih tipov, kot so 

miπiËne, kostne, maπËobne, æivËne ali 

jetrne celice. Celice so odkrili v amnijski 

tekoËini ali plodovnici, to je tekoËina, ki 

obdaja plod med noseËnostjo. Upajo, 

da bodo tako nekoË lahko zdravili 

diabetes, jetrno odpoved, poπkodbe 

hrbtenice ali Alzheimerjevo bolezen. 

Vodja raziskave pravi, da πe ne morejo 

trditi, kakπna bo terapevtska πirina teh 

celic - to se bo pokazalo sËasoma. 

Uporabnejπe naj bi sicer bile zarodkove 

izvorne celice, vendar je postopek 

sproæil πtevilne kritike, saj so zarodke v 

procesu uniËili. 

7. april - svetovni dan zdravja 

Tema letoπnjega svetovnega dneva 

zdravja je mednarodna zdravstvena 

varnost. Aktivnosti ob tej priloænosti 

potekajo pod geslom Investicija v 

zdravje je zagotovilo boljπe 

prihodnosti. Svetovna zdravstvena 

organizacija poziva politiËne, gospodarske 

in druge vplivne osebnosti, 

naj zaËnejo dejavnosti za izboljπanje 

zdravstvenega stanja na globalni 

ravni. 

Bolezni ne poznajo meja, svet pa πe 

nikoli ni bil manjπi, zato smo kljub 

napredni medicini in bogatemu 

znanju zelo ranljivi. Mednarodno 

sodelovanje pri spremljanju in 

prepreËevanju bolezni je zato zelo 

pomembno. Kljub temu lahko 

najveË za svoje dræavljane najprej 

naredi dræava sama. VËasih 

zadostuje æe, da vlada razdeli dovolj 

mreæ za komarje in s tem prepreËi 

πirjenje malarije, da v humanitarnih 

krizah priskrbi dovolj Ëiste pitne 

vode ali spodbuja izobraæevanje o 

varni spolnosti. Prav HIV oz. AIDS 

ponazarjata, kako hitro se lahko 

bolezen πiri po vsem svetu in kako 

medsebojno odvisna sta postala 

zdravje in varnost. 

Zdravje in gospodarstvo lahko 

nenadoma pretresejo nove bolezni, 

humanitarne krize, spremembe 

podnebja ali uniËenje okolja, 

bioterorizem in druge akutne 

nevarnosti za zdravje. Le vsi skupaj 

se lahko bolje in uËinkoviteje 

pripravimo na te groænje za zdravje 

in tako uËinkoviteje odgovorimo, ko 

se pojavijo. 

Vitaskin Pharma - plod 

domaËega znanja 

V zgodnjih spomladanskih dneh je 

priπla v lekarne nova dermokozmetika 

Vitaskin Pharma, ki so jo 

razvili v podjetju Krka. Vitaskin 

Pharma je prva slovenska 

dermokozmetiËna linija in ena 

prvih, ki jo dopolnjuje tudi 

nutrikozmetiËni izdelek v obliki 

kapsule. Linija izdelkov Vitaskin 

Pharma Age Formula je namenjena 

celoviti negi zrele koæe, ki zaradi 

starostnih sprememb izgublja 

Ëvrstost in enakomerno obarvanost. 

Linija izdelkov Vitaskin 

Pharma Reactive Skin pa poskrbi 

za obËutljivo in razdraæljivo koæo, za 

katero so znaËilne rdeËica, pikanje, 

srbenje in zategovanje. 

Predstavitev nove dermokozmetiËne 

linije je podjetje Krka v 

sodelovanju s fotografinjo Barbaro 

»eferin pospremilo z odprtjem 

fotografij fotografskega nateËaja 

Lepota v æenskem obrazu narave, 

na katerega se je odzvalo 74 

avtorjev z 206 fotografijami. 

Nosilna tema fotografskega 

nateËaja je bila odkrivanje 

æenskega obraza v podobah 

narave, kjer se oËarljive nepravilnosti 

æenskega obraza kaæejo kot 

atributi naravnega in lepega. 

MEDIS bolniπnicam doniral 500 otroπkih knjig 

Ob mednarodnem dnevu otroπkih knjig in mladinske literature so se v podjetju 

Medis spomnili na najmlajπe bolnike, ki jih je bolezen ali poπkodba za nekaj Ëasa 

spodila z otroπkih igriπË in jih poloæila na bolniπko posteljo. S kar 500 prisrËnimi 

slikanicami in pouËnimi otroπkimi knjigami, ki so jih v Medisu podarili vsem 

slovenskim bolniπnicam s pediatriËnimi oddelki, bo prav gotovo Ëas hitreje minil 

marsikateremu mlademu nadebudneæu. 3. aprila so tako v poslovni stavbi 

podjetja Medis priredili kratko sreËanje z naslovom “V postelji tudi beremo” in 

predstavnikom bolniπnic s slavnostnim podpisom donatorskih pogodb izroËili 

donacije. S svojo gesto je Medis dokazal, da v duhu zdravih vrednot resniËno 

skrbi za slovenske bolnike. 


ZA ZA»ETEK 

Teæave s krvnim tlakom v 

mladosti so opozorilni znak 

Pri mladih ljudeh, ki imajo poviπan krvni 

tlak, obstaja veËje tveganje za 

nenormalno poveËano srËno miπico ter 

druge spremembe v strukturi srËnega 

tkiva kot pri ljudeh z normalnim krvnim 

tlakom. Æe v mladosti je treba skrbeti za 

srce. Veliko lahko naredimo æe s tem, da 

zmanjπamo vnos soli v telo, se zdravo 

prehranjujemo in smo fiziËno dejavni. 

Normalni krvni tlak znaπa 120/80 mm 

Hg, visok krvni tlak ali hipertenzija je pri 

vrednostih nad 140/90 mm Hg, vmesne 

vrednosti pa pomenijo poviπan krvni 

pritisk ali mejno hipertenzijo. 

Boljπe zdravstveno stanje 

zaposlenih zaradi prepovedi 

kajenja 

Zdravstveno stanje zaposlenih v 

gostinskih lokalih na ©kotskem se je po 

uvedbi prepovedi kajenja izboljπalo. Na 

©kotskem so kajenje v javnih prostorih 

prepovedali marca, izboljπanje pa je 

bilo vidno æe po dveh mesecih. V πtudijo 

so vkljuËili 105 delavcev, 77 jih je ostalo 

do konca raziskave. Nobeden od njih ni 

bil kadilec, 29 jih je kajenje opustilo v 

preteklosti, 17 jih je æivelo s kadilcem, 

11 jih je imelo astmo. Pri vseh je priπlo 

do velikega izboljπanja pljuËne funkcije 

in zmanjπanja vnetja dihalnih poti. 

Izboljπala se je tudi kakovost æivljenja 

astmatikov. Zmanjπala se je raven 

kotinina v krvi, ki je indikator nedavne 

uporabe tobaËnih izdelkov ali 

izpostavljenosti pasivnemu kajenju. Gre 

za razgradni produkt nikotina z dolgo 

razpolovno dobo (veË kot 20 ur), 

katerega raven je mogoËe doloËiti v 

slini ali urinu. Z raziskavo so dokazali, 

da ima prepoved kajenja izredno 

pozitivne uËinke na zdravje, kar je zelo 

dober razlog za uvedbo takπnega 

zakona tudi pri nas. 

Redna telovadba lahko zmanjπa 

tveganje za razvoj pljuËnega raka 

Vsi vemo, da je kajenje najbolj zdravo 

opustiti. »e pa se vseeno ne morete 

odvaditi, je dobro, da se redno 

ukvarjate s πportom, saj lahko tako za 

35 odstotkov zmanjπate tveganje za 

nastanek pljuËnega raka. ©e vedno ni 

povsem jasno, zakaj telesna dejavnost 

deluje preventivno proti pljuËnemu 

raku. Vzrok je lahko izboljπana pljuËna 

funkcija, ki zmanjπuje koncentracijo 

kancerogenih snovi v pljuËih. Drugi 

razlog pa je tudi to, da se πportniki bolj 

zavedajo πkodljivosti kajenja in zato 

pokadijo manj. Da ne bi ljudje napaËno 

razumeli ugotovitev te raziskave, 

raziskovalci poudarjajo, da ima redni 

kadilec πe vedno desetkrat veËjo 

moænost za razvoj raka kot nekadilec, in 

pri tem se 35 odstotkov ne pozna veË 

toliko. Najboljπi recept za zdravo 

æivljenje je res opustitev kajenja. 

NoseËnic, ki kadijo, ne strezni niti 

slaboten novorojenËek 

Izsledki ameriπke raziskave so pokazali, 

da je okoli 70 odstotkov æensk, ki so 

kadile med prvo noseËnostjo - to so 

predvsem mlajπe in manj izobraæene 

æenske -, kadilo tudi med drugo, kljub 

teæavam, ki so se pojavile zaradi 

cigaret. Pri kadilkah pogosteje pride do 

prezgodnjega poroda, otroci æe v maternici 

zaostajajo v rasti, rodijo se z niæjo 

porodno teæo in dolæino ter manjπim 

obsegom glave. Pri otrocih kadilk 

pogosteje opaæamo motnje v 

nevroloπkem razvoju, πkiljenje, vnetne 

Ërevesne bolezni, pogosteje pride do 

nenadne nepriËakovane smrti 

dojenËka. Za noseËnice, ki so æe imele 

teæave zaradi kajenja, je πe posebej 

pomembno, da prenehajo, saj imajo 

veËjo moænost, da se te teæave v 

naslednji noseËnosti ponovijo. 

Dan meritev - brezplaËno merjenje kazalnikov Ëezmerne telesne teæe 

ob svetovnem dnevu zdravja 

Debelost ali Ëezmerna telesna teæa sta bolezni s πtevilnimi neæelenimi uËinki. 

V ta namen farmacevtsko podjetje Abbott po lekarnah v Sloveniji organizira 

brezplaËna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teæe, 

obsega pasu in ITM (indeksa telesne mase). Ob meritvah tudi brezplaËno 

svetujejo, kako izgubiti telesno maso. Merjenja potekajo v vseh veËjih krajih 

po Sloveniji. 

Dnevi meritev so potekali æe marca, v aprilu pa bodo z njimi nadaljevali: 

- v torek, 10. aprila 2007, v Lekarni Jesenice, Cesta marπala Tita 18 

na Jesenicah, telefon: 04/58 33 710; 

- v soboto, 14. aprila 2007, znova v lekarni Arnica Montana na KnafelËevi ulici 31 

v Mariboru, od 8 h do 12 h ; tam bodo merjenja izvajali enkrat meseËno; 

- v ponedeljek, 16. aprila 2007, v Lekarni Nova vas, Ulica bratov Voπnjakov 12 v 

Celju, telefon: 03/490 55 70; 

- v sredo, 18. aprila 2007, v Lekarni Slovenske Konjice, Usnjarska cesta 7 B v 

Slovenskih Konjicah, telefon: 03/757 43 70; 

- v Ëetrtek, 19. aprila 2007, v Lekarni Center, Stanetova ulica 13 A v Celju, 

telefon: 03/425 02 60; 

- v petek, 20. aprila 2007, v Lekarni Planet, Mariborska cesta 128 v Celju, 

telefon: 03/490 31 56; 

- v torek, 24. aprila 2007, v Lekarni ©entjur, Cesta Leona Dobrotinπka 3 

v ©entjurju, telefon: 03/749 27 56. 

»e se tudi vi spoprijemate s Ëezmerno telesno teæo, obiπËite eno od lekarn, kjer 

bodo brezplaËno merili kazalnike Ëezmerne telesne teæe. Zaæeleno je, da se za 

meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. 

Za informacije o tem, kje bodo dnevi meritev v prihodnje, se obrnite na 

Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242 c, ga. Tamara ©iπiÊ, tel: 

01/23 63 178, obveπËali pa vas bomo tudi v naπi reviji. 

Da bodo sklepi manj boleli 

GaæiË Marija, dr. med, spec. fiziatrije, je v 

sodelovanju s farmacevtsko druæbo CSC 

Pharma d.o.o. izdala knjiæico z naslovom 

Osteoartroza, koksartroza in gonartroza, 

namenjeno vsem, ki jih pesti osteoartoza 

(OA) veËjih sklepov. V knjiæici bo lahko vsakdo 

naπel dovolj osnovnih podatkov o bolezni, 

moænostih zdravljenja in samopomoËi. 

Knjiæica je predvsem namenjena bralcem, ki 

so pripravljeni tudi sami aktivno poseËi v 

proces lajπanja teæav OA in varovanja 

sklepov. Knjiæico lahko brezplaËno dobite pri 

svojem osebnem zdravniku ali na telefonski 

πtevilki 01/ 544 65 79. 

 

 

 

 

 

 

Alergija - nenapovedan gost! 

Sezona alergij je na vrhuncu. 

Namesto da bi pozdravili pomlad v 

vsem svojem zelenem in diπeËem 

razkoπju, mnogi zapiramo okna in 

Ëakamo na svoj sprehod po deæju. 

Vendar alergeni æe dolgo niso samo 

zunaj, vse pogosteje smo njihove 

ærtve tudi v zaprtih prostorih (prah, 

plesni, prehrana ...). 

Prof. dr. Ema MuπiË, dr. med., je 

svojo strokovno pot zapisala 

preuËevanju alergij. S sodelavci je 

uveljavila staliπËe, da je alergija 

internistiËna bolezen, Ëeprav jo 

obËutimo le v enem delu telesa. 

Sama in s sodelavci je doma in v 

tujini objavila veË kot 300 

strokovnih Ëlankov, poleg njih pa zadnja 

leta tudi veË poljudnih besedil 

o alergijah. Dr. Ema MuπiË, tudi 

profesorica na Medicinski fakulteti 

v Ljubljani, je svoje bogato znanje 

strnila v knjigi Æivimo z alergijo. 

Knjiga prinaπa natanËne, razumljive 

opise in razlage alergijskih 

procesov. Naπtete so snovi, ki 

najveËkrat povzroËajo alergiËne 

reakcije, v njej pa boste naπli tudi 

najpogostejπa vpraπanja bolnikov in 

odgovore zdravnikov. Kako 

prepoznati snov, ki povzroËa 

alergiËne reakcije? Kakπni so 

simptomi alergij pri razliËnih ljudeh 

in v razliËnih obdobjih æivljenja? 

Kako prepreËiti ali omiliti posledice 

alergije in æiveti polno æivljenje brez 

nepotrebnega odrekanja? 

Alergija je nadloga samo, dokler ne 

vemo, kaj jo povzroËa. PriroËna 

knjiga, ki je izπla pri zaloæbi 

Mladinska knjiga, je praktiËen, 

prijazen in zanesljiv svetovalec za 

alergijske bolezni. PriporoËamo v 

branje! 

8 NA©A LEKARNA 

NA©A LEKARNA 9

OSEBNO 

Regulativa zdravil 

v Sloveniji 

VeËino bolezni, zlasti teækih, je nemogoËe premagati brez zdravil. Zaradi 

njihove visoke uËinkovitosti je danes medicina izredno uspeπna. ©e pred 

nekaj desetletji so 

nekatere bolezni, ki so 

danes ozdravljive, 

pomenile bistveno 

poslabπanje kvalitete 

æivljenja ali celo obsodbo 

na smrt. Tudi zato je 

podroËje zdravil 

obËutljiva tema in poraja 

πtevilna vpraπanja tako 

na ravni zdravstvenega 

sistema 

kot pri posamezniku. 

Na nekatera vpraπanja 

v zvezi z regulativo 

zdravil odgovarja 

dr. Martina Cvelbar, 

mag. farm., spec., 

v. d. direktorice Javne 

agencije RS za zdravila 

in medicinske 

pripomoËke Slovenije. 

foto: 

Badi Vajc 

Kaj se skriva za imenom Javna agencija Republike 

Slovenije za zdravila in medicinske pripomoËke 

(JAZMP)? 

Agencija opravlja naloge organa, pristojnega 

za zdravila in medicinske pripomočke za uporabo 

v humani in veterinarski medicini ter naloge 

uradnega kontrolnega laboratorija. To pomeni, 

da opravlja naloge, ki sta jih do 1. januarja letos, 

to je do združitve v Javno agencijo RS za zdravila 

in medicinske pripomočke, opravljali Agencija 

RS za zdravila in medicinske pripomočke 

(ARSZMP), ki je bila organ v sestavi Ministrstva 

za zdravje, in Zavod za farmacijo in za 

preizkušanje zdravil Ljubljana (ZAF), ki je bil organiziran 

kot javni zavod, katerega ustanoviteljica 

je bila vlada. 

Kakπno pot mora zdravilo prehoditi, preden pride 

na trg? 

Ta pot do prihoda na trg je precej dolga in pri 

inovativnem zdravilu npr. v povprečju traja 12 

let. V tem času je treba zdravilo razviti, ga tehnološko 

oblikovati v ustrezno farmacevtsko obliko, 

izdelati potrebno farmacevtsko-kemijsko in 

biološko dokumentacijo, ki bo potrjevala kakovost 

zdravila, ter izvesti vsa farmakološkotoksikološka 

in klinična preskušanja glede varnosti 

in učinkovitosti. Iz navedenega je razvidno, 

da je prihod inovativnega zdravila na trg zahteven 

projekt z več stališč – raziskovalnega, razvojnega 

in cenovnega. Kajti vedeti moramo, da se 

pri visokem odstotku učinkovin pri izvajanju 

predkliničnih študij izkaže, da so neprimerne za 

zdravilo. Zato so inovativna zdravila dražja od 

generičnih zdravil, ki lahko pridejo na trg po 

izteku podatkovne zaščite. Za inovativna zdravila 

se uporabljajo tudi drugi izrazi, npr. originalno 

zdravilo ali zdravilo originatorja. 

V EU je prost pretok blaga med dræavami Ëlanicami. 

Ali to velja tudi za zdravila? 

Ne, zdravila so pri tem izvzeta in zanje v EU 

ne velja načelo prostega pretoka blaga kot za druge 

izdelke. Zdravila urejajo direktive t. i. “starega 

pristopa”. To pomeni, da mora vsaka država članica 

EU izdati dovoljenje za promet z zdravilom, 

ki bo veljavno le na trgu te države članice in je 

prvi pogoj za njegovo trženje. Izjema so le zdravila, 

za katera se dovoljenje za promet izda po centraliziranem 

postopku v Evropski agenciji za 

zdravila (EMEA) in velja za območje EU, vendar 

tudi pri teh zdravilih ni prostega pretoka blaga, 

ker obstajajo določene nacionalne razlike glede 

uporabe jezika, označevanja itn. 

Kdo lahko izdeluje, uvaæa in prodaja zdravilo? 

Zdravila lahko izdelujejo pravne oziroma 

fizične osebe, ki imajo dovoljenje za dejavnost 

izdelave zdravil in izpolnjujejo pogoje za izdelavo 

zdravil po 67. členu Zakona o zdravilih. 

Zdravila lahko uvažajo imetniki dovoljenja za 

izdelavo zdravil in veletrgovci, ki izpolnjujejo 

tudi pogoje za izdelavo zdravil. 

Zdravila na debelo lahko prodajajo veletrgovci, 

ki imajo dovoljenje za dejavnost prometa na 

debelo z zdravili in izpolnjujejo pogoje za veletrgovce 

z zdravili po 74. členu Zakona o zdravilih. 

Promet z zdravili za uporabo v humani medicini 

na drobno, ki ga spremlja ustrezna strokovna 

podpora s svetovanjem, poteka v lekarnah in specializiranih 

prodajalnah, z zdravili za uporabo v 

veterinarski medicini pa tudi v veterinarskih organizacijah 

ob storitvi. 

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati lekarne, 

določa Zakon o lekarniški dejavnosti. Promet na 

drobno z zdravili v specializirani prodajalni pa 

lahko opravljajo pravne oziroma fizične osebe, ki 


OSEBNO 

imajo dovoljenje za dejavnost prometa z zdravili 

na drobno v specializirani prodajalni, če izpolnjujejo 

pogoje, ki jih določa 81. člen Zakona o 

zdravilih. 

Kdo oceni kakovost, varnost in uËinkovitost zdravila? 

Pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske 

pripomočke delujeta na področju ocenjevanja 

zdravil za humano uporabo in na področju 

ocenjevanja tradicionalnih zdravil in zdravil rastlinskega 

izvora stalni komisiji. Komisiji sta izvedenska 

organa, katerih sestavo in člane med strokovnjaki 

s področja farmacije, medicine in drugih 

področij imenuje minister za zdravje. Člani 

komisij pri svojem delu ravnajo nepristransko in 

skladno s predpisi, ki urejajo zdravila. Njihova temeljna 

naloga je, da strokovno ovrednotijo dokumentacijo 

za pridobitev dovoljenja za promet s 

posameznim zdravilom ali pa na osnovi izvedenskih 

mnenj izdelajo oceno glede kakovosti, varnosti 

in učinkovitosti zdravila. 

Komisije in posamezni izvedenci imajo posvetovalno 

vlogo in so strokovno neodvisni in samostojni 

v okviru svojega področja delovanja. 

Pred leti je veliko prahu dvignila generiËna substitucija. 

Bolnike je bilo strah, da bodo dobili slabπa 

zdravila. Nam lahko na kratko pojasnite, kaj je originalno 

zdravilo, kaj generik, ali so oz. kakπne so razlike 

med njima. Zakaj so generiËna zdravila cenejπa? 

Generično zdravilo je inovativnemu (oz. referenčnemu) 

zdravilu bistveno podobno, nima lastnih 

farmakološko-toksikoloških in kliničnih podatkov, 

ima pa enako kakovostno in količinsko 

sestavo učinkovine v enaki farmacevtski obliki 

(ali različni peroralni obliki s takojšnjim sproščanjem) 

in dokazano bioekvivalenco ob izvedbi 

ustreznih študij biološke uporabnosti. Študije 

biološke uporabnosti ni treba predložiti, kadar 

tako določajo navodila, pripravljena v skladu z 

znanstveno-tehničnimi dognanji. Tako se generično 

zdravilo po kakovosti, varnosti in učinkovitosti 

ne razlikuje od inovativnega, obstajajo pa 

lahko npr. razlike pri uporabi pomožnih snovi. 

Bioekvivalenca temelji na biološki uporabnosti in 

pomeni skladnost farmakokinetičnih parametrov 

učinkovin, dobljenih po aplikaciji inovativnega 

in generičnega zdravila. Bioekvivalenčna študija 

se praviloma izvaja na zdravih prostovoljcih, 

katerih število je 24 ali več; študije se ovrednotijo 

statistično. 

Med inovativnim in generičnim zdravilom so 

torej mogoče določene razlike, npr. v uporabi 

drugačnih pomožnih sestavin, razliki v tehnološkem 

postopku izdelave. Vendar velja tako za 

inovativno kot za generično zdravilo, da se lahko 

po določenem času pojavijo znaki preobčutljivosti 

na sestavine zdravila, lahko pride do specifičnih 

interakcij med sestavinami zdravila in 

hrano, kar lahko privede do neustreznega 

terapevtskega odziva pri bolniku. Zato morata 

osebni zdravnik in farmacevt spremljati bolnika 

in doseči optimalni odziv bolnika na zdravljenje. 

Zakon o zdravilih natančneje opredeljuje 

izraz medsebojno zamenljivih zdravil. 

Generična zamenjava oz. generična substitucija 

je mednarodno sprejet izraz, ki pomeni, da 

farmacevt v lekarni lahko zamenja predpisano 

dražje (po navadi inovativno zdravilo) z enakovrednim 

cenejšim (navadno generičnim zdravilom). 

Na seznam medsebojno zamenljivih zdravil 

se na podlagi pravilnika o razvrščanju, predpisovanju 

in izdajanju zdravil za uporabo v humani 

medicini uvrstijo zdravila na podlagi 

mnenja Komisije za zdravila, ki jo sestavljajo 

vrhunski strokovnjaki farmacevtske in medicinske 

stroke. 

V skupini medsebojno zamenljivih zdravil so 

zdravila, ki imajo enako zdravilno učinkovino, 

enak odmerek in obliko ter dokazano primerljivo 

kakovost, varnost in učinkovitost. Z drugimi besedami 

to pomeni, da so si bistveno podobna in 

delujejo enako – zato so ta zdravila enakovredna 

in medsebojno zamenljiva. Na listo niso uvrščena 

prav vsa zdravila, ki so na trgu, ampak so le 

določena: zdravila za srce in ožilje, sladkorno bolezen, 

bolezni prebavnega trakta, kontraceptivi, 

protimikrobna zdravila, zdravila za zmanjševanje 

ravni holesterola itd. 

Kako slovenska agencija sodeluje z evropskimi? 

Ali v EU obstaja krovna institucija (kot ameriπka 

FDA), ki skrbi za javno zdravje? Kakπno vlogo ima? 

V EU ni krovne institucije, ki bi skrbela za javno 

zdravje vseh prebivalcev EU. Vsaka država 

članica je odgovorna za zdravila, ki so na njenem 

trgu, ne glede na to, ali je zdravilo dano na trg na 

podlagi nacionalno izdanega dovoljenja za promet 

ali dovoljenja za promet, ki je izdano centralno 

v EMEA. Pri postopku na EMEA sodelujejo 

strokovnjaki vseh držav članic, s slovenskimi 

vred. EMEA združuje ekspertize vseh držav članic, 

opravlja naloge, povezane z izdajo centralnega 

dovoljenja za promet z zdravili, vendar je vsaka 

država članica še naprej odgovorna za skrb za javno 

zdravje na svojem območju. 

Zadnje mesece se v medijih veliko govori o selitvi 

zdravil v specializirane prodajalne. Kolikπen deleæ 

zdravil naj bi bil dolgoroËno na voljo v specializiranih 

prodajalnah? Ali lahko priËakujemo negativen vpliv 

na javno zdravje? Kako bo to vplivalo na lekarne? 

Zdravila se ne selijo v specializirane prodajalne. 

Še naprej so bodo prodajala v lekarnah, vendar 

se bodo lahko v skladu z določili 79 čl. Zakona 

o zdravilih nekatera med njimi prodajala tudi 

v specializiranih prodajalnah. Ne pričakujemo 

negativnega vpliva na javno zdravje, ker gre samo 

za zdravila, ki se izdajajo brez recepta in imajo po 

oceni organa, pristojnega za zdravila, ugodno 

razmerje med koristjo in tveganjem in sprejemljiv 

farmakovigilančni in toksikovigilančni profil. 

Pri določanju seznama zdravil, ki bi bila na 

voljo tudi v specializiranih prodajalnah, ni odločal 

vpliv na lekarne ali na specializirane trgovine, 

temveč zagotavljanje večje dostopnosti do zdravil, 

za katera je bilo to mogoče doseči, ne da bi 

pričakovali negativen vpliv na javno zdravje. 

Koliko zdravil je na slovenskem trgu? Ali smo primerljivi 

s Ëlanicami EU? 

Po razpoložljivih informacijah iz Baze podatkov 

o zdravilih je v Sloveniji na trgu prek 3000 

zdravil z načinom izdaje na recept in približno 

170 zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah 

oz. nekatera tudi v specializiranih prodajalnah. 

Resda je število zdravil zaradi majhnosti trga 


NA©A LEKARNA 13

OSEBNO 

manjše v primerjavi s številom v drugih državah 

EU, vendar je treba poudariti pokritost vseh farmakoterapevtskih 

skupin. Prav tako moram poudariti, 

da je Slovenija z vstopom v EU in s prevzemom 

mednarodnih postopkov za pridobitev dovoljenja 

za promet z zdravilom, kot so postopek z 

medsebojnim priznavanjem ter decentralizirani 

in centralizirani postopek, povečala prihod tako 

inovativnih kot generičnih zdravil na trg, in da je 

ta trend še vedno v porastu. 

Ko minister govori o krËenju zdravstvene blagajne, 

je prva tarËa navadno poraba denarja za zdravila. 

Nova zdravila pa so vedno bolj sofisticirana in draga. 

Ali bomo zato zanje prikrajπani? 

Res je, da pomenijo zdravila velik del stroškov 

na področju zdravstva. Po statističnih podatkih 

so stroški za zdravila in medicinske pripomočke 

v letu 2004 znašali 127 milijard SIT (530 milijonov 

EUR), vsi izdatki za zdravstvo v Sloveniji pa 

532 milijard SIT (2,2 milijarde EUR). Večjo postavko 

so predstavljali le stroški kurativnega zdravljenja 

v višini 270 milijard SIT (1,1 milijarde EUR). 

Iz omenjenih razlogov se pri zdravilih in medicinskih 

pripomočkih iščejo prihranki. Po drugi 

strani morajo podjetja za razvoj popolnoma novega 

zdravila do registracije vložiti več sto milijonov 

evrov. Multinacionalna podjetja sicer tržijo 

svoja zdravila po vsem svetu, vendar je vloženi 

znesek v razvoj velik, čas izključne prodaje na 

trgu pa omejen. Ko obdobje izključne pravice 

poteče, se na trgu pojavi veliko sorodnih (generičnih) 

zdravil tekmecev in cena opazno pade. 

Dodaten dejavnik v Evropski uniji pa tudi v drugih 

razvitih državah je staranje prebivalstva. 

Poročilo o razvoju navaja, da se bo v Sloveniji razmerje 

med delovno sposobnim (15–64 let) in starim 

prebivalstvom (65 let in več) od sedanjega 5 : 1 

po projekcijah do leta 2013 poslabšalo na 4 : 1, v 

letu 2020 bo padlo na manj kot 3 : 1 in po letu 

2040 na manj kot 2 : 1. Tudi če bodo spremembe 

manjše, gre za izjemno veliko spremembo. Pri 

enaki stopnji zdravstvene varnosti kot zdaj to pomeni 

izjemno povečanje potrebnih sredstev. 

Omenili pa ste nova zdravila. Sredstva zanje 

lahko privarčujemo z znižanjem cen obstoječih 

zdravil, kar pa ima verjetno tudi svoje omejitve. 

Vse to torej poteka ob staranju prebivalstva, cenitvi 

obstoječih zdravil in visokih cenah novih 

zdravil. V takih razmerah bosta ministrstvo in 

agencija skušala čim bolj zagotoviti visoko stopnjo 

zdravstvenega varstva. 

Ali zaradi registracijskih postopkov in dolgotrajnega 

postopka razvrπËanja v Sloveniji prihajajo nova 

zdravila na trg z zamikom? Ali imate podatke, koliko 

zdravil je registriranih, a jih na trgu ni, ker jih Zavod 

za zdravstveno zavarovanje ni razvrstil, po navadi zaradi 

zahteve po niæji ceni, kot velja na trgih z veËjim 

potencialom? 

Slovenski trg zdravil je v splošnem sodoben 

in stabilen trg, kjer se sodobna zdravila pojavijo 

razmeroma hitro. V EU trajajo v različnih državah 

članicah postopki od pridobitve dovoljenja 

za promet do odobritve plačevanja zdravil iz javnih 

sredstev tudi do 400 dni in več, čeprav direktiva 

EU določa obdobje največ 180 dni za odločanje 

pristojnih organov o ceni in o plačljivosti iz 

javnih sredstev. Slovenija je v tem pogledu v ugodnem 

sredinskem položaju in praviloma dosega 

omenjeni rok. Poseben problem pa je majhnost 

slovenskega trga (in vseh preostalih majhnih trgov 

v EU), ki zaradi svoje omejene kapacitete 

odvrne marsikaterega imetnika dovoljenja za 

promet od dejanskega trženja zdravila. Poleg 

majhnosti trga so pomembni dejavniki tudi srednja 

ekonomska moč Slovenije na prebivalca (80 

odstotkov povprečja EU) in razmeroma dober 

marketinški položaj lokalne generične farmacevtske 

industrije. Zakonodaja sicer omogoča olajšave 

glede označevanja in ovojnine v slovenskem jeziku, 

vendar to pogosto ni dovolj za imetnikovo 

odločitev o trženju. Novi evropski postopki pridobivanja 

dovoljenja za promet sicer olajšujejo tujim 

proizvajalcem prihod na naš trg v časovnem 

pogledu, vendar je to šele prvi korak pri prihodu 

na trg. Bistven za novega proizvajalca zdravil pri 

njegovem prihodu na trg je njegova projekcija 

osvojitve želenega tržnega deleža, pomnoženega 

s parametri ekonomije obsega. Zato imajo veliki 

evropski trgi tudi do desetkrat večje število zdravil. 

Ta velika razlika pa na srečo ne gre toliko na 

število učinkovin kot na število posameznih 

oblik, jakosti in pakiranj ter posebej pri generikih 

Pri bolečinah in vnetjih v ustni votlini in žrelu: 

TANTUM® VERDE – 

zimzeleni klasik 

Vneto ærelo ali nebo lahko spremlja zelo neprijeten obËutek, ki pa ni vedno posledica prehladnega 

obolenja. BoleËine, ki se pojavljajo pri oteklinah sluznice, lahko povzroËijo tudi vnetja dlesni. 

Kaj je posebnost TANTUM ® VERDE? 

UËinkovino benzidamin, ki je sestavni del TAN- 

TUM ® VERDE, odlikujejo edinstvene lastnosti, zaradi 

katerih je proizvod πe posebej primeren za 

zdravljenje boleËih vnetij v ustni votlini in ærelu: 

TANTUM ® VERDE deluje izrazito protivnetno. Zaradi 

tega teæave hitro izginejo. 

TANTUM ® VERDE deluje lokalno protiboleËinsko. 

Lokalno omrtviËi vneto tkivo in tako ublaæi boleËino. 

TANTUM ® VERDE deluje antimikrobno. Benzidamin 

ima dezinfekcijski uËinek na πtevilne klice. 

Vendar TANTUM ® VERDE ne vsebuje antibiotikov 

in kortizona, organizem ga zelo dobro prenaπa in 

 

 

 

➜ 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

➜ 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

➜ 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VERDE VERDE 

VERDE VERDE 

 

 

 

 

 

 

 

 

je ob uporabi v skladu z navodili primeren tudi 

med noseËnostjo in dojenjem; manjπe koliËine, ki 

jih nehote pogoltnete, niso nevarne. 

TANTUM ® VERDE se izdaja brez zdravniπkega recepta 

v obliki raztopine za grgranje ter izpiranje, v 

obliki praktiËnih pastil, primernih za na pot. 

TANTUM ® VERDE ...in boleËine izginejo! 

O delovanju in moænih neæelenih uËinkih se posvetujte 

z zdravnikom ali farmacevtom ali pa preberite 

priloæena navodila za uporabo. 

VERDE 

VERDE 

 

 

VERDE 

VERDE 

14 NA©A LEKARNA 

 

 

 

NA©A LEKARNA 15 

 

 

 

 

 

 

Oglasno sporočilo

OSEBNO 

na število različnih generikov na trgu. Če ima 

Slovenija na primer med tipičnim naborom medsebojno 

zamenljivih zdravil originalno zdravilo 

in tri generike, jih ima Nemčija original in trideset 

generikov. Med okrog 3000 zdravili, ki imajo 

v RS dovoljenje za promet, jih ima dostop do javnih 

sredstev približno polovica. Med 1500 zdravili 

na pozitivni in vmesni listi najdemo okoli 

800 učinkovin. Glede na to, da ima Svetovna 

zdravstvena organizacija seznam nujno potrebnih 

zdravil s cca. 300 učinkovinami, že samo iz 

tega podatka izhaja, da je ta nabor učinkovin sorazmeren 

z zdravstveno in ekonomsko razvitostjo 

slovenskega trga. To seveda ne pomeni, da 

ima vsakdo na voljo vse, kar potrebuje, pomeni 

samo, da smo v povprečju dobro delujoč sistem. 

Poseben problem v zadnjem času postajajo draga 

biološka zdravila in zdravila za zdravljenje zelo 

redkih bolezni, ki morajo zaradi svoje izredno visoke 

cene dobiti pozitivno mnenje komisij pri zavarovalnici 

in pri Zdravstvenem svetu, saj bi sicer 

njihov nenadzorovani prihod destabiliziral 

zdravstveno blagajno. Zgodi se tudi, da je RS med 

prvimi državami v EU in svetu, ki sodobno zdravilo 

umesti v terapijo. Primer tega je nedavna 

odločitev sedanjega ministra za zdravje o uporabi 

zdravila Herceptin za adjuvantno zdravljenje 

raka dojke. A to so izjeme. Tudi najbogatejše 

države so že zdavnaj prestopile mejo, ko ne morejo 

nenadzorovano plačevati vseh novih zdravil 

iz javnih sredstev in zato uvajajo omejevalne 

ukrepe, ki bodisi omejujejo dostop ali skušajo 

zniževati ceno ali vsaj porazdeliti stroške. Na ravni 

EU v zadnjem letu zato potekajo aktivnosti v 

okviru Farmacevtskega foruma, ki naj ustvarijo 

boljšo obveščenost o odločanju držav članic EU 

glede dodane vrednosti novih zdravil, o mehanizmih 

za izboljšanje dostopnosti, za omejevanje 

stroškov in spodbujanje konkurenčnosti in tudi 

glede nagrad industriji za inovativnost. ZZZS 

sprejema odločitve o plačevanju zdravil v okviru 

svojih pristojnosti in je odgovoren za preglednost 

svojih postopkov, farmacevtska industrija pa ima 

na voljo pravne mehanizme za pritožbe na njihove 

odločitve. K listam zdravil daje soglasje pristojni 

minister, predloge za razvrščanje pa daje 

upravnemu odboru zavarovalnice neodvisna komisija, 

ki je sestavljena iz predstavnikov medicinske 

in farmacevtske stroke in predstavnikov 

institucij: zavarovalnice, ministrstva, agencije in 

inštituta za varovanje zdravja. Čeprav imamo 

delujoč sitem, pa žal čas deluje proti nam, saj je 

na obzorju prihod novih zelo učinkovitih in zelo 

dragih zdravil, ki bodo zahtevala popolnoma 

nove pristope in nove porazdelitve bremen pri 

kritju njihovih stroškov. 

Ali Agencija spodbuja podjetja, da dajejo na trg 

zdravila, ki zaradi majhne populacije ekonomsko niso 

zanimiva? 

Agencija za zdravila in medicinske pripomočke 

občasno na prošnjo zdravnikov/farmacevtov 

pozove podjetja, da dajo na trg določena zdravila. 

Večinoma se na povabilo tudi odzovejo. Glede na 

reguliranost področja v evropski zakonodaji ter 

njegovo specifičnost je zelo malo možnosti, da 

prav JAZMP vpliva na ekonomske odločitve podjetij. 

Ta možnost je večja na področju povračila 

stroškov za zdravila. Probleme, ki so povezani z 

majhnostjo trga, pa imajo vse manjše države in ta 

dejavnik moramo upoštevati pri marsikateri 

odločitvi. 


AKTUALNO 

Tuberkuloza 

je (še vedno) 

med nami 

Alenka JakliË, πtudentka Fakultete za farmacijo 

Tuberkuloza je kronična bolezen, ki je med nami že 

od nekdaj. Ljudem je postala znana v letu 1882, ko 

je Robert Koch odkril njenega povzročitelja. Tudi v 

današnjem času se še vedno zavedamo nevarnosti, 

ki bi jo povzročila epidemija te bolezni. Zato je dan 

odkritja, 24. marec, Svetovna zdravstvena 

organizacija (SZO) razglasila za svetovni dan 

tuberkuloze. 


NA©A LEKARNA 19

AKTUALNO 

Ni podatka 

0-24 

25-49 

50-99 

100 ali veË 

Primeri okužbe na 100 000 prebivalcev (vir: SZO) 

Tuberkuloza - kako jo prepoznati? 

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo po 

zraku večinoma prenaša bakterija Mycobacterium 

tuberculosis. Bolezen največkrat prizadene 

pljuča – takrat govorimo o pulmonarni tuberkulozi, 

lahko pa napade tudi druge organe in 

tkiva. Širi se s kašljanjem okuženih bolnikov. Pri 

tem se v zrak spuščajo drobne kapljice, ki vsebujejo 

bacil tuberkuloze. Če bacil z vdihanim 

zrakom zaide v pljuča druge osebe, se sproži 

imunski odziv telesa. Nastane nespecifično 

vnetje in tako del pljuč, v katerega je zašel bacil, 

odmre. Od preostalega tkiva se oddvoji, oseba 

pa ga izkašlja. V pljučih tako nastanejo prazne 

jamice ali kaverne. Znaki okužbe največkrat 

niso takoj vidni, vendar če kašelj, bolečina v prsnem 

košu, povišana telesna temperatura in seveda 

izkašljevanje krvi trajajo več kot tri tedne, 

je sum na okuženost z bacilom tuberkuloze utemeljen. 

Potrebno je zdravljenje, drugače lahko 

po statističnih podatkih oseba s tuberkulozo na 

leto okuži kar 10 do 15 ljudi. 

Razπirjenost bolezni po svetu 

Tuberkuloza, HIV/AIDS in malarija so vzrok 

za smrt šestih milijonov ljudi na leto. Visoko 

število umrlih je posledica nedoslednega nadzora 

nad širjenjem tuberkuloze v nerazvitih 

državah, tako kakor razširjenost HIV/AIDS, saj 

so ljudje z oslabljenim imunskim sistemom 

okužbam bolj podvrženi. Tuberkulozo mnogi 

povezujejo z revščino, saj se v največjem obsegu 

pojavlja v deželah v razvoju, širi pa se med 

najrevnejšimi in lačnimi. Dejstvu, da vsako leto 

število okuženih naraste za 1 %, se ni mogoče 

izogniti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 

naj bi bila z bacilom tuberkuloze 

okužena tretjina svetovnega prebivalstva. 

Največ okuženih je v Afriki (29 % vseh primerov) 

in šestih azijskih državah – Bangladešu, Kitajski, 

Indiji, Indoneziji, Pakistanu in Filipinih. 

Primeri tuberkuloze v Sloveniji 

Bolezen je navzoča tudi pri nas. Največjemu 

tveganju za okužbo z bacilom tuberkuloze so 

pri nas izpostavljeni predvsem zdravstveni delavci, 

brezdomci, alkoholiki, zaporniki in – zaradi 

slabše odpornosti – ljudje, ki so bili zdravljeni 

s kemoterapijo. Po besedah dr. Damijana 

Eržena, vodje oddelka za tuberkulozo v Bolnišnici 

Golnik, od leta 1996 število obolelih upada, 

zadnja leta tudi po zaslugi uvedbe prenovljenega 

Nacionalnega programa za tuberkulozo. V 

letu 2005 je bilo v Sloveniji ukinjeno obvezno 

cepljenje otrok proti tuberkulozi, saj je bolezen 

praktično izkoreninjena. Leta 2006 je bilo znanih 

le še 210 primerov s tuberkulozo (komaj 10 

na 100 000 prebivalcev). 

V zadnjih letih se povsod po svetu pojavljajo 

oblike okužbe s tuberkulozo, pri katerih klasično 

zdravljenje žal ni več učinkovito. To sta t. i. 

MDR-TB (multidrug-resistant tuberculosis) in 

XDR-TB (extended drug-resistant tuberculosis). 

Pri obeh oblikah je zdravljenje precej daljše in 

manj uspešno, odstotek smrti pa višji. 

Prizadevanja za boljπi jutri 

Po svetu število okuženih s tuberkulozo 

vztrajno raste, zato je Svetovna zdravstvena organizacija 

naredila t. i. Globalni načrt za ustavitev 

tuberkuloze v obdobju 2006–2015. Smernice, 

ki so zapisane v tem načrtu, stremijo predvsem k 

vsesplošnemu povečanemu obsegu zdravljenja 

ter k hitri in učinkoviti diagnostiki. Na ta način 

bi se lahko ozdravilo kar 14 milijonov ljudi. Poleg 

tega pa je velika želja po 40 letih narediti tudi 

novo zdravilo proti tuberkulozi. V vsakdanjem 

življenju je ozaveščanje o tej bolezni ključnega 

pomena, ukrepi proti njej pa življenjskega. Tuberkuloza 

namreč je med nami. 

Odvajalo − nežno 

in učinkovito 

Lactecon® peroralna raztopina 

(laktuloza) je primeren za vse 

skupine bolnikov: 

• otroke in starostnike, 

• nosečnice in 

doječe matere, 

• diabetike. 

prijetnega sladkega okusa, lahko 

se meša s hrano in pijačo 

nežen učinek, brez krčev 

in napenjanja 

Zdravilo lahko kupite v vseh lekarnah. 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! 


O tveganju in neželenih učinkih NA©A LEKARNA se posvetujte 

21 

z zdravnikom ali farmacevtom.

KAKO DELUJE 

Sodelovanje bolnika pri 

zdravljenju osteoporoze 

je ključno za uspeh 

Asist. Gordana ÆivËec - Kalan, dr. med., spec. spl. med., Zdravstveni dom Ilirska Bistrica 

Osteoporoza prizadene kar 27,5 odstotka žensk nad petdesetim letom starosti, 

pri moških nad šestdesetim letom je ta delež 14,6-odstoten. S starostjo delež 

osteoporoze narašča in v starostnem obdobju 80–89 let je skoraj 50-odstoten. 

Najpogostejša mesta zlomov so zgornji del stegnenice (predel kolka), zapestje in 

prsna vretenca hrbtenice. 

Osteoporoza ne pomeni le zdravstvenega, 

temveč – zaradi visokih stroškov 

oskrbe bolnikov po zlomih – 

tudi ekonomsko breme vsake družbe. 

Kljub temu merjenje kostne gostote v Sloveniji ni 

del rutinskega preverjanja in mora vsaka posameznica 

zato sama poskrbeti za meritev. 

Kdo je πe posebej ogroæen in kdaj na pregled 

Pregled pri osebnem zdravniku in posvet o 

tveganju za osteoporozo potrebujejo vse bolnice 

nad 65 let, ki imajo v družinski anamnezi zlom 

kolka pri prejšnji generaciji (mama), so kadilke, 

veliko sedijo ali morajo celo veliko ležati, ki ne 

uživajo dovolj kalcija in so vitke postave. Tudi 

bolnicam, ki so imele zgodnji začetek menopavze 

(pred 45. letom) in niso prejemale hormonske 

nadomestne terapije, priporočamo posvet pri 

zdravniku za oceno tveganja za nastanek osteoporoze. 

Pri meritvah za osteoporozo se pogosto 

pojavi diagnoza osteopenije. Pri teh bolnicah je 

kostna gostota že zmanjšana, vendar še ne toliko, 

da bi bilo potrebno zdravljenje z zdravili. 

Take bolnice vsekakor potrebujejo redne kontrole 

vsaki dve leti in vse preventivne ukrepe za 

preprečevanje zmanjševanja kostne mase. 

Preventiva 

S pravilno preventivo je mogoče veliko zlomov 

pravočasno preprečiti s preprostimi ukrepi. 

Mednje spadajo opustitev kajenja, redna telesna 

vadba, pravilna prehrana z zadostno 

količino kalcija in vitamina D, normalen indeks 

telesne mase. 

OSTEOPOROZA je stanje zmanjπane gostote kosti, kar 

pomeni zmanjπano trdnost in poveËano tveganje 

kosti za zlome. Ugotavljamo jo s posebnim aparatom, 

tako da izmerimo mineralno kostno gostoto (MKG) in 

izrazimo z vrednostjo T. 

Kajenje ima ogromno negativnih učinkov 

na organizem in eden od njih je tudi osteoporoza; 

ta je mnogo pogostejša pri kadilkah kot 

nekadilkah iste starostne skupine. Telesna vadba 

ne sme biti prenaporna ali prezahtevna. 

Pomembne so vsakodnevne telesne dejavnosti, 

po možnosti vsaj v začetku pod nadzorom vaditelja. 

Primerne so tudi lahke uteži. Pravilna 

prehrana mora vsebovati zadostne količine 

kalcija, kar pri rizičnih skupinah (osteopenija, 

že dokazana osteoporoza) pomeni 1–1,5 g/dan. 

En gram kalcija vsebujejo npr. štirje kozarci nemastnega 

mleka ali sirotke ali 100 g sira. 

Odmerki v kalcijevih preparatih so odvisni od 

preparata in jih je treba preveriti, saj odmerki, 

ki so večji od priporočenih, ne koristijo pri preventivi 

ali zdravljenju. Pomemben je tudi zadosten 

vnos vitamina D. Najprimernejši naravni 

vir so ribe oz. ribje olje. Osebe, starejše od 70 

let, predstavljajo rizično skupino za uživanje 

nezadostne količine vitamina D. Zato jim glede 

na priporočilo zdravnika priporočamo 400 

do 800 mednarodnih enot (IE), kar ustreza 10 

do 20 μg (mikrogramom) vitamina D na dan, 

enako kot ga priporočamo za preprečevanje 

zlomov v zimskem času. Oskrbovancem domov 

starejših občanov priporočamo vse leto 

600 IE vitamina D in kalcijeve nadomestke. 


KAKO DELUJE 

Zdravljenje osteoporoze 

Kadar vse to ne zadostuje in so izmerjene 

vrednosti kostne mase v področju osteoporoze, 

je potrebno zdravljenje s specifičnimi zdravili. 

Danes so na voljo številna zdravila za zdravljenje 

osteoporoze. Kot pri vseh boleznih tudi 

pri tej velja, da mora biti izbor zdravila individualen 

in mora upoštevati značilnosti bolnika 

in njegove preference. Za uspešno zaščito pred 

zlomi mora biti zdravljenje dolgotrajno, bolnik 

mora jemati predpisana zdravila redno in po 

posebnem režimu. 

ADHERENCA (zavzetost za zdravljenje), izraz, ki ga najpogosteje 

sreËamo v anglosaksonski literaturi, pomeni 

sodelovanje, partnerstvo in uravnoteæenost v odnosu 

med bolnikom in zdravnikom. Predvideva pravilno in 

redno jemanje zdravil v daljπem obdobju z 

upoπtevanjem aktivne vloge bolnika v procesu 

njegovega zdravljenja. 

Redno in pravilno jemanje zdravil je pogoj za 

uspeπno zdravljenje 

Zavzetost za zdravljenje osteoporoze je po 

raziskavah podobna kot pri drugih kroničnih 

boleznih, saj že v prvem letu zdravljenja 

približno polovica bolnic preneha jemati zdravila 

brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom. 

Odvisna je sicer od predpisanega zdravila, 

saj neželeni učinki zdravljenja pomembno 

vplivajo na opustitev zdravila. Med najpogosteje 

predpisanimi zdravili za zdravljenje osteoporoze 

– bisfosfonati – so naredili primerjavo 

med zdravilom, ki se ga jemlje tedensko, in 

zdravilom, ki se ga jemlje samo enkrat na mesec. 

Ugotovili so, da je število bolnic, ki po šestih 

mesecih še vedno redno jemljejo zdravilo, kar 

za 47 odstotkov večje pri tableti, ki jo je treba 

vzeti enkrat na mesec. Slovenska raziskava je 

pokazala, da so bolnice ugodno sprejele zamenjavo 

dnevnega bisfosfonata za tedenskega. 

Pričakovati je torej, da bo ta zamenjava še dodatno 

dvignila adherenco zdravljenju. 

Bolnice prepogosto ne razumejo pomena jemanja 

zdravil, saj so zanje simptomi osteoporoze 

v začetnih fazah oziroma do zloma pravzaprav 

nezaznavni. Učinek zdravljenja – zmanjšanje 

tveganja za zlom – je za bolnice precej 

teoretičen in jim ne daje občutka, da je zdravljenje 

uspešno. Po drugi strani pa zdravila, ki se 

jih jemlje po zahtevnejšem režimu in dražijo 

prebavni trakt, zmanjšujejo motivacijo bolnic 

za zdravljenje. Idealno zdravilo mora torej imeti 

dokazane učinke na preprečevanje osteoporoze, 

malo neželenih učinkov pri jemanju in režim jemanja, 

ki kar najmanj moti bolnikovo življenje. 

Tako je mesečna tableta bisfosfonata novost, ki 

je korak naprej pri zdravljenju osteoporoze, saj 

združuje učinkovitost in preprostost. 

Vloga zdravnika ni le doloËitev terapije 

Prav vztrajno padanje adherence je značilno 

za dolgotrajno zdravljenje osteoporoze, ko ljudje 

zaradi zmanjšane motiviranosti za zdravljenje 

prenehajo jemati zdravilo in ponj preprosto 

ne pridejo. Vloga zdravnika pri zdravljenju 

osteoporoze torej ne sme biti le predpisovanje 

zdravila, temveč tudi spremljanje in vzpodbujanje 

bolnika, da vztraja pri predpisani terapiji, 

ter posredovanje ustreznih informacij, zakaj 

je takšno preventivno zdravljenje potrebno. Pri 

tem nam pomagajo združenja bolnikov z osteoporozo, 

ki svojim članom zagotavljajo kakovostne 

informacije in jih z različnimi podpornimi 

programi motivirajo k visoki adherenci, ki 

je temelj uspešnega zdravljenja. 

Viri: 

BOONEN S., VANDERSCHUEREN D., HAENTJENS P., % Lips P. 

Calcium and vitamin D in the prevention and treatement of osteoporosis 

– a clinical update. Journ Int Med 2006; 259: 539–552. 

* KOCIJANČIČ A., Slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje 

osteoporoze; Zdravstveni Vestnik 2002; 71: 571–3. 

r 

Dobro je vedeti: 

- Kalcij in vitamin D sta za izgradnjo in trdnost kosti 

odloËilnega pomena vse æivljenje. 

- Odrasli potrebujemo 1000 mg kalcija in 400 IE 

vitamina D na dan. 

- Do 35. leta starosti doseæemo svojo maksimalno 

kostno maso, ki je veËinoma odvisna od vnosa 

kalcija v mladosti. 

- Raziskave kaæejo, da z dodajanjem kalcija in 

vitamina D lahko zavremo starostno, z leti 

povezano zmanjπevanje kostne mase in omilimo 

nevarnost za zlome. 

- Zdravila, ki jih pri ugotovljeni osteoporozi 

predpiπe zdravnik na recept, delujejo predvsem z 

zaviranjem procesov razgrajevanja kostnine, kalcij 

in vitamin D pa okrepita mineralizacijo nove 

kostnine, ki nastaja vse æivljenje. 

- Vitamin D z zveËanjem miπiËne moËi in stabilnosti 

zmanjπuje padce, ki so najpomembnejπi povzroËitelji 

zlomov kolka. 

- Zadosten vnos kalcija in vitamina D tvori osnovo 

zdravljenja osteoporoze in je obvezen dodatek pri 

zdravljenju z antiresorpcijskimi zdravili.* 

- Zadosten vnos kalcija bolniki le redko doseæejo s 

prehrano, zato priporoËamo dodatek kalcija v 

obliki tablet.* 


KAKO ZDRAVITI 

Pomladni čas 

je žal tudi čas alergij 

Lidija PavloviË, mag. farm., lekarna Æalec 

Kot da bi se starka Zima utrudila in se naveličala snega in mraza, je bila letos 

bolj »pomladno« razpoložena. Narava niti še ni pošteno legla k počitku, že je 

potrkal na vrata čas, ki bo spodbudil drevesa in rastline, da ozelenijo in se 

razcvetijo. Sonce nas bo pogosteje razveseljevalo, naše počutje se bo izboljšalo. 

Nekaterim pa, žal, prihajajoča pomlad prinaša zaskrbljenost in strah, kako 

uspešni bodo v boju z alergijami, ki se v tem času izraziteje pojavijo. 


KAKO ZDRAVITI 

Razširjenost alergij se po vsem svetu 

veča. Danes ima že skoraj 20 % vsega 

svetovnega prebivalstva ali četrtina 

mladih katero od alergijskih obolenj 

kože ali dihal. Po predvidevanjih specialistov 

bo čez 15 do 20 let imelo alergijo že 50 % prebivalcev. 

Pogostnost alergij se povečuje zlasti v 

razvitih mestnih in industrijskih okoljih z modernim 

načinom življenja, katastrofalnimi 

prometnimi razmerami in z naraščajočimi 

dejavniki stresa. 

Alergije so preobčutljivostni odzivi na določene 

snovi v našem okolju, v hrani, zraku. Vsak 

dan se srečujemo z novimi, okolju škodljivimi 

snovmi, kemikalijami in živili. Znanih je že 

več kot 20.000 substanc, na katere se človeško 

telo vse pogosteje odziva z značilnimi znaki 

alergije: seneni nahod, astma, reakcije na koži 

– dermatitisi – in celo z alergijskim šokom, ki 

brez nujne zdravniške pomoči lahko ogrozi 

naše življenje. Najpogosteje se z anafilaksijo, 

težko sistemsko alergijsko reakcijo, srečamo 

po piku čebele, ose ali sršena. Iz bolnišnice 

Golnik vsako leto poročajo o okrog 300 osebah, 

ki so doživeli to neprijetno izkušnjo, za 

katero so značilni srbeči kožni izpuščaji, 

otekanje ustnic, jezika, dušenje in padec krvnega 

tlaka. 

Najučinkovitejše sredstvo, ki prepreči pojav 

alergije, je izogibanje alergenom – snovem, ki 

povzročajo alergijo. Pogosto to ni povsem mogoče. 

Zagotovo pa je zelo pomembno, da čim 

bolj zmanjšamo izpostavljenost bolnika alergenom, 

kar lahko dosežemo na različne 

načine. 

Pri vse pogostejši alergiji na pršice v hišnem 

prahu skrbimo, da nadležen prah sproti odstranjujemo. 

Priporoča se sesanje z globinskimi 

sesalci. Izbiramo primerno posteljnino in 

zmanjšujemo vlažnost zraka v stanovanju. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


NA©A LEKARNA 

 

 

29

KAKO ZDRAVITI 

Zaradi alergičnih težav, ki jih povzroča cvetni 

prah, v času cvetenja podnevi ne zračimo stanovanja 

in ne hodimo v naravo v sončnih in suhih 

dneh. Na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež 

spere cvetni prah in v večernih urah. Priporoča 

se tudi, da redno sledimo informacijam o koncentraciji 

alergenov v zraku. Obiščete lahko rubriko 

»biometeorološka napoved« na spletni 

strani Agencije RS za okolje, www.arso.gov.si. 

Nekateri so prepričani, da je preobčutljivost 

za hrano osnova oz. izvor vseh drugih alergij. 

Hrani kot zelo pogostemu alergenu pa se seveda 

ne moremo popolnoma izogniti, saj človeški organizem 

za svoj obstoj in razvoj nujno potrebuje 

določene snovi, ki jih v telo vnesemo s hrano. Pazimo 

pa lahko, da ne jemo določenih vrst hrane, 

za katere vemo, da izzovejo alergično reakcijo. 

Ob zaužitju hrane organizem kakega vsakdanjega 

živila ali snovi ne prepozna in v spominu 

celic imunskega sistema ostane informacija, da je 

ta snov tujek. Pri naslednjem zaužitju se zato 

sproži imunski odgovor in telo se bojuje proti tej 

snovi. Spominske celice imunskega sistema lahko 

desetletja hranijo informacijo o tem, da je neka 

snov za organizem tuja, kar pomeni, da se ob 

vsakem stiku s tem »navideznim« alergenom 

vzpodbudi delovanje obrambnega mehanizma 

na prebavni sluznici, ki povzroča težave tudi na 

koži in dihalnih poteh. 

Kadar se ne moremo učinkovito izogniti 

alergenom, pa toliko bolj izkoristimo možnost, 

da reakcijo telesa na snov, ki jo zazna kot tujek, 

kar se da oslabimo. 

Kako pa se spopasti z alergijskimi teæavami, Ëe 

se kljub vsemu nenadoma pojavijo? 

Alergijske reakcije je treba obravnavati resno, 

še posebej pri otrocih, mlajših od šest let, 

pri nosečnicah in doječih materah, če jih spremlja 

bruhanje, driska, obolelo grlo, povišana telesna 

temperatura, vznemirjenost, razbijanje srca, 

pekoča in srbeča koža. Dodatni zapleti lahko 

nastopijo ob povišanem krvnem tlaku, težavah 

z dihanjem in alergijah na zdravila. 

Burno reagiranje na antigen pa lahko bistveno oslabimo tudi s fototerapijo. S posebno pripravo nosno 

sluznico za kratek Ëas izpostavimo delovanju vidne rdeËe svetlobe valovne dolæine pribliæno 660 nm. Svetloba 

upoËasni metabolizem in zmanjπa moænost draæenja sluznice. NajveËji uspehi so zaznani pri zdravljenju 

alergijskega, senenega nahoda. KliniËne raziskave pri veË kot 70 % “testirancev” potrjujejo bistveno 

zmanjπanje alergijskih reakcij. Metodo lahko uËinkovito uporabimo preventivno, primerna pa je tudi za diabetike 

in noseËnice. 


 

 

 

 

 

 

Schering-Plough CE AG 

 

30 NA©A LEKARNA 

NA©A LEKARNA 31

KAKO ZDRAVITI 

Po doloËeni teoriji ima vsaka snov elektromagnetno 

valovanje in ko ta prviË pride v stik s Ëloveπkim 

telesom, se v njegov imunski spomin shrani ustrezna 

elektromagnetna informacija. Nad “upravljanjem” 

alergijskih reakcij bdi centralni æivËni sistem, in ta se 

na elektromagnetno valovanje antigena, ki ga 

prepozna kot tujek, odzove z moËno energijsko 

oslabitvijo telesa. 

Na tej domnevi temelji terapija za zdravljenje alergij 

po metodi dr. Wohlmana, pri kateri z laserjem 

vzpodbujamo akupunkturne toËke na uπesih in glavi. 

Med terapijo je bolnik v stiku z alergeni prek 

njihovega elektromagnetnega valovanja, hkrati pa z 

laserjem doloËene frekvence v posebnem zaporedju 

stimuliramo akupunkturne toËke. S tem doseæemo, da 

pride do energetske izravnave in tako do izbrisa 

“zapisa” iz spominskih celic imunskega sistema. V 

prihodnje zato imunski sistem alergena ne prepozna 

kot tujka in v stiku z njim se naπe telo ne bo odzvalo z 

alergiËno reakcijo. 

Za nasvet lahko povprašate tudi farmacevta, 

ki vas bo napotil k zdravniku, če bo potrebno, ali 

pa vam svetoval, kako si lahko drugače pomagate. 

Obilne izcedke iz nosu lahko ublažite z ustreznimi 

pripravki, tudi srbeče in pordele oči lahko 

primerno oskrbite. Neprijetnosti na koži lahko 

pomirite s primernim mazilom, poskrbite pa 

tudi, da v telo vnesete nekaj več kalcija, ki je 

dobrodošel dodatek pri zdravljenju alergij. Svetuje 

se tudi uporaba sistemskih zdravil v obliki 

tablete, ki jo navadno zaužijemo enkrat dnevno. 

V boju proti alergiji si lahko pomagamo tudi s 

cepljenjem oz. hiposenzibilizacijo ali imunoterapijo. 

Tako postanemo manj občutljivi za določen 

alergen, čeprav preobčutljivosti navadno ne moremo 

popolnoma zavreti. Za cepljenje se 

odločimo, kadar z običajnimi ukrepi in zdravili 

ne dosežemo želenega uspeha. Cepljenje poteka v 

rednih časovnih presledkih. Bolniku vsakokrat 

vbrizgamo večjo količino alergena. Ta vrsta zdravljenja 

je najučinkovitejša pri alergiji na žuželke 

in trave, pri drugih vrstah alergij pa so rezultati 

manj uspešni. Imunoterapija traja tri do pet let. 

Znaki alergij so nadležni, zato jih je bolje 

preprečiti kot zdraviti. Uspešno se spopadite z 

alergijo in uživajte v prihajajoči pomladi! 


ZDRAVILNE RASTLINE 

Vedno odlični in zdravi 

– beluši! 

Edith Joπar, mag. farm., spec., Lekarna Pri gradu, Murska Sobota, Pomurske lekarne 

Beluši ali, kot jim tudi pravimo, šparglji, spadajo v skupino zgodnjepomladanske 

zelenjave. Prve beluše lahko pričakujemo nekje sredi aprila, še posebej letos, ko 

zima ni bila predolga. Takrat se začne kratka, a intenzivna sezona uporabe svežih 

belušev, ki traja tja do srede junija. 

Naša kuhinja do zdaj ni bila posebno 

bogata z beluši, vendar so ti vse pomembnejši. 

Obstajajo pričevanja, da 

smo jih v Sloveniji gojili že pred prvo, 

predvsem pa med prvo in drugo svetovno vojno. 

Po drugi svetovni vojni pa smo nanje pozabili. 

Mogoče zato, ker so bili nekdaj cenjeni predvsem 

na kraljevskih in cesarskih dvorih, in se v vladavini 

proletariata taka hrana ni »spodobila«. 

Toda beluši so preživeli tudi to obdobje in 

tako jih lahko že kar nekaj časa kupujemo v trgovinah 

z zelenjavo, večjih samopostrežbah in na 

tržnicah. Tudi gostilne so postale prilagodljivejše 

in jih ponujajo pripravljene na različne načine. 

Res pa je, da še zdaleč niso poceni hrana. 

Zgodovina belušev se je začela pisati že pred 

našim štetjem. Perzijci, Grki in Kitajci so jih 

uporabljali v prehrani, prva pisana navodila za 

njihovo gojenje pa so iz leta 160 pred našim 

štetjem. Rimljani so rastlino prinesli iz Male 

Azije in območja ob Črnem morju in so najzaslužnejši, 

da se je razširila po Evropi. Danes je 

gojenje belušev razširjeno po zahodni Evropi, v 

Združenih državah Amerike, v Aziji, vse bolj pa 

tudi v Južni Ameriki. 

Beluπi kot zdravilo 

Davno preden so beluše (latinsko ime Asparagus) 

začeli ceniti kot delikateso, so jih uporabljali 

kot zdravilno rastlino. Prvič so se v zdravilne 

namene pojavili v času Hipokrata, okrog leta 

400 pred našim štetjem. Cenili so jih predvsem 

kot dober afrodiziak, priporočali pa so jih tudi 

že pri ledvičnih obolenjih. Pozneje so jih uporabljali 

pri povišani temperaturi in za odplavljanje 

vode iz telesa. Korenina beluša, kuhana v vinu, 

pa je bila odlično sredstvo proti zobobolu, le 

nekaj časa jo je bilo treba držati v ustih. Za pripravo 

zdravilnega sredstva so v srednjem veku 

poleg korenin in semen uporabljali kalčke, iz katerih 

so pripravljali sirup, ki ga je bilo mogoče 

kupiti le v lekarni. 

Učinkovina v beluših je asparagin, ki je le v 

rastlinskih kalčkih. Več učinkovine je v belih kot 

zelenih beluših. Asparagin poveča dejavnost ledvic 

in pospeši izločanje urina. Njegovi razgradni 

produkti, jantarjeva kislina in amoniak, dajejo 

urinu neprijeten vonj. Toda čeprav so na voljo 

pripravki iz močnejših učinkovin, lahko še danes 

marsikje po Evropi v lekarnah kupimo nekatere 

pripravke z beluši za odvajanje seča. To so po navadi 

sestavljeni pripravki, ki poleg beluševe 

osnove vsebujejo še druge diuretično delujoče 

rastline. Pripravki so namenjeni razbremenitvi 

srca in krvnega obtoka. Poleg predpisane terapije 

jih uporabljamo kot dodaten ukrep pri zdravljenju 

hipertenzije, srčne oslabelosti, odpravljanju 

edemov in pri vnetju mehurja. 

Zdrav človek lahko vsak dan poje zajetno 

količino belušev, ne da bi to kakor koli slabo 

vplivalo na njegovo zdravje. Le tisti, ki so nagnjeni 

k nastajanju ledvičnih kamnov, morajo 

omejiti vnos te hrane. To velja tudi za ljudi s 

povečano vsebnostjo sečne kisline, saj lahko 

večje količine belušev izzovejo napad protina. 

Rastlina 

Beluši so zelnata trajnica, ki ob skrbni oskrbi 

uspeva tudi 20 let. Rastlino zasadimo do 35 cm 

pod zemljo. Nadvse ceni peščena tla, ki se hitro 

pogrejejo in rastlini omogočijo bujno pomla- 



dansko rast. Po zasaditvi beluševe njive potečejo 

tri leta, preden lahko pridelek postavimo na 

mizo. Korenina beluša požene poganjke pod 

zemljo, ti pa nato rastejo proti površini. Že v 18. 

stoletju so odkrili, da dobimo posebno dobre in 

nežne, skoraj snežno bele palčke belušev, če korenino 

zasipljemo z zemljo, ker poganjek tako 

potrebuje več časa, da prodre skozi zemljo. 

Večina ljudi ima zaradi nežnega okusa raje bele 

šparglje. Takoj ko pokukajo iz zemlje, jih 

porežejo, kajti tako obdržijo bledo barvo. Pod 

vplivom svetlobe postanejo nežne glavice rdeče 

modre, kar ne spremeni njihovega okusa ali sestavin, 

vendar pa barva za mnoge ni več 

privlačna. 

Za razliko od belih rastejo zeleni beluši nad 

zemljo. Zato jih tudi lažje gojijo in žanjejo. Poganjki 

uživajo v sončni svetlobi in sčasoma postanejo 

zeleni zaradi sinteze klorofila v rastlini. 

Po videzu in okusu so bolj podobni divjim 

belušem in imajo nekoliko intenzivnejši in bolj 

aromatičen okus kot beli. Požanjejo jih, ko štrlijo 

20–25 cm nad površjem. 

Beluši rasejo tudi divje v naravi, imajo pa 

mnogo tanjše poganjke od gojenih. Pri nas jih 

najdemo predvsem na Primorskem. 

Beluπi v kuhinji 

Kako ugotovimo, ali so beluši sveži 

Odrezani del belušev naj bo gladek in svetleč; 

ob blagem pritisku se na odrezanem koncu pojavi 

sok. Na otip naj bodo čvrsti, ob upogibanju pa 

se morajo zlomiti. Ko podrgnemo dve palčki 

belušev eno ob drugo, zaslišimo pri svežih rahel 

cvileč zvok. Belušev ne shranjujmo, ampak čim 

prej pripravimo okusno jed. Bele lahko tudi 

zamrznemo. Operemo jih in olupimo, vendar 

jih ne blanširamo. Pri temperaturi –20 °C jih 

lahko hranimo največ deset mesecev. Pred 

kuhanjem jih ne odtajamo, ampak vržemo v 

vrelo vodo s potrebnimi dodatki. 

Kako jih pripravljamo 

Za porcijo samostojne beluševe jedi računamo 

na osebo 500–600 g belušev, kot prilogo 

polovico manj. 

Beluše najprej operemo. Nož za lupljenje nastavimo 

pod belušev vršiček in lupimo navzdol. 

Spodnji del olupimo nekoliko bolj na debelo, leseni 

konček odrežemo. Če s pripravo čakamo, 

beluše zavijemo v mokro krpo. V posebnem podolgovatem 

loncu jih kuhamo približno 20 


NA©A LEKARNA 37


Zeleni beluπi 

v solati 

s popeËenimi 

kapesantami 

s kombinacijo beluπev 

in morskih sadeæev 

Priprava: 10 minut | Kuhanje: 10 minut 

minut v vodi, ki smo ji dodali sol, sladkor, limono 

in nekaj masla. Kuhamo jih lahko tudi s 

koščkom kruha, ki vpije grenčine. 

Tako kot pri gojenju je tudi v kuhinji lažje pripravljati 

zelene beluše. Olupiti je treba kvečjemu 

spodnjo tretjino, saj imajo tanjšo lupino. 


Zdravilna vrednost beluπev 

Pol kile belušev ima le 65 kilokalorij. Zato in 

seveda zaradi diuretičnega učinka so priljubljena 

sestavina jedilnikov predvsem pri raznih dietah 

za uravnavanje telesne teže. 

Poleg tega imajo beluši veliko vitaminov A, 

C in E, folne kisline, vitaminov B in cinka. Vsebujejo 

veliko balastnih snovi, zato spodbujajo 

presnovo in delovanje debelega črevesja, ne 

smemo pa pozabiti še kalija, asparagina in 

eteričnih olj, ki spodbujajo delovanje ledvic. 

Nadvse primerni so tudi pri občutljivem 

želodcu. Zeleni beluši vsebujejo več vitamina C 

in karotenoidov, vendar manj asparagina, ki je 

odgovoren za navedene diuretične učinke. 

Ko dozorijo češnje, se sezona belušev poslovi. 

Tako ima rastlina čas do naslednje pomladi, 

da si odpočije in se obnovi. Iz preostalih popkov, 

ki so ostali na korenini pod zemljo, pa se razvije 

pravo malo zeleno grmičevje. 

Sestavine za 4 osebe: 

800 g zelenih beluπev 

8 jedrc kapesant 

60 g masla 

100 g meπanice solate 

(berivka, rukola, 

motovilec, 

mini paradiænik) 

olivno olje 

balzamiËni kis 

sol, poper, peterπilj 

Priprava: 

Beluπe olupimo ter jih kuhamo v rahlo osoljeni vodi do 

5 minut. Ohladimo. 

Jedrca kapesant oËistimo. »e so velika jih prereæemo 

Ëez polovico in jih na maslu popeËemo z obeh strani. 

OËiπËeno solato poloæimo na kroænik, Ëez njo 

dekorativno poloæimo beluπe, katere lahko prereæemo 

Ëez pol. Dodamo popeËene kapesante in dekoriramo z 

mini paradiænikom, ki ga prav tako lahko popeËemo. 

Preostanku maπËobe, kjer smo pekli kapesante 

prilijemo malo olivnega olja in balzamiËnega kisa. 

Segrejemo in omako prelijemo Ëez kapesante in beluπe. 

Potresemo s sesekljanim peterπiljem. 

Jed ponudimo kot predjed. 

Delices d.o.o. 

Mestni Trg 3 | 1000 Ljubljana 

Tel.: 01 251 2839 | Faks: 01 425 7090 

chez.eric@siol.net | www.delices.si


NARKOLEPSIJA – 

tudi zaspanost 

je lahko bolezen 

2. DEL: diagnosticiranje in zdravljenje narkolepsije 

asist. dr. Lea Dolenc Groπelj, dr. med., Inπtitut za kliniËno nevrofiziologijo, KC Ljubljana 

V prejšnji številki revije Naša lekarna 

smo v članku o narkolepsiji pisali o 

tem, kako prepoznamo bolezen 

pretirane zaspanosti. Tokrat pa vas, 

spoštovane bralke in bralci, vabimo, 

da se seznanite s tem, kako poteka 

zdravljenje te neprijetne bolezni. 



Diagnoza narkolepsije je klinična. Pri 

bolnikih, ki imajo vse glavne simptome 

narkolepsije, je zelo malo 

možnosti, da bi bila vzrok zanje 

kakšna druga bolezen. Seveda pa moramo vedno 

pomisliti tudi na možnost sekundarne narkolepsije 

(narkolepsija zaradi nekega drugega vzroka 

v možganih), kar lahko izključimo s slikovno 

diagnostiko možganov (CT, MRI glave). 

Narkolepsijo potrdi specialist nevrolog somnolog 

z metodo polisomnografije, ki jo bolnik 

opravi v somnološkem laboratoriju. Za natančno 

Kadar bolniki občutijo hudo čezmerno zaspanost, 

morajo o tem poročati osebnemu zdravniku, 

ki opravi osnovni internistični pregled in 

laboratorijske preiskave, s katerimi izključi druge 

bolezni, ki bi se lahko kazale s čezmerno zaspanostjo 

(slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice, 

infekcijska obolenja ...). Potem sledi napotitev 

k specialistu nevrologu somnologu, ki se z 

bolnikom natančno pogovori in ga povpraša po 

tipičnih simptomih narkolepsije. Če bolnik navaja 

vse simptome narkolepsije, je postavitev 

diagnoze že klinična. Seveda pa je treba bolnika 

klinično pregledati (osnovni otorinolaringološki 

in nevrološki pregled), po potrebi pa se odločimo 

tudi za slikovno diagnostiko možganov 

(CT ali MRI) in morebitne druge preiskave. Nato 

bolnike po navadi kratkotrajno hospitaliziramo 

(dva dni) in v tem času naredimo nočno in dnevno 

poligrafsko snemanje spanja ter genetske 

preiskave krvi. 

Pri bolnikih, pri katerih sumimo na narkolepsijo, 

moramo izključiti tudi druge bolezni 

(elektrookulografija – EOG) in mišične aktivnosti 

(elektromiografija – EMG). Največkrat pri bolnikih 

med spanjem spremljamo tudi dihanje, bitje 

srca, zasičenost krvi s kisikom ... Preiskovanec 

v sobi spi sam, v sosednjem prostoru pa ga budno 

spremlja nevrofiziološki asistent/asistentka, ki 

skrbi, da je posnetek tehnično neoporečen, in je 

pacientu na voljo vso noč. Pri bolnikih z narkolepsijo 

moramo poleg celonočnega snemanja 

spanja opraviti še teste srednje latence uspavanja, 

s katerimi objektivno merimo dnevno zaspanost. 

postavitev diagnoze narkolepsija sta vedno potrebni 

nočna in dnevna polisomnografija (test 

srednje latence uspavanja). 

spanja, ki bi lahko povzročale zaspanost (motnje 

dihanja med spanjem, druge oblike čezmerne 

dnevne zaspanosti, sindrom nemirnih nog in 

periodičnih gibov udov med spanjem ...). Bolnike 

je zato treba poligrafsko snemati v laboratoriju za 

motnje spanja (na inštitutu za klinično nevrofiziologijo 

v ljubljanskem kliničnem centru), kjer 

speče bolnike neprekinjeno snemamo vso noč. 

Polisomnografija je objektivna metoda za 

spremljanje spečega preiskovanca. 

Gre za hkratno beleženje več fizioloških aktivnosti 

med spanjem: možganske aktivnosti (elektroencefalografija 

– EEG), gibanja očesnih zrkel 



Kakπna je verjetnost, da boste zadremali ali zaspali, in se ne poËutili zgolj utrujene, v naslednjih okoliπËinah? 

To se nanaπa na vaπ obiËajen naËin æivljenja v zadnjih πestih mesecih. Tudi Ëe katere od opisanih stvari v tem 

Ëasu niste poËeli, poskuπajte oceniti, kako bi vplivala na vas. Za oceno posamezne situacije s πtevilkami od 0 do 

3 si pomagajte z naslednjo tabelo: 

0 = nikoli ne bi zadremal 2 = verjetnost, da bi zadremal, je zmerna 

1 = verjetnost, da bi zadremal, je majhna 3 = verjetnost, da bi zadremal, je velika 

Med branjem v sedeËem poloæaju 0 1 2 3 

Med gledanjem televizije 0 1 2 3 

Med pasivnim sedenjem na javnem mestu (npr. med sestankom, v gledaliπËu) 0 1 2 3 

Kot sopotnik v avtu med enourno voænjo brez postanka 0 1 2 3 

Med popoldanskim poËitkom, leæe v postelji ali na kavËu 0 1 2 3 

V sedeËem poloæaju med pogovorom z sogovornikom 0 1 2 3 

Sede po obroku (npr. kosilo), brez alkohola 0 1 2 3 

V avtomobilu, ki se za nekaj trenutkov ustavi zaradi gneËe na cesti 0 1 2 3 

Seπtejte rezultate vaπih odgovorov. 

Rezultat viπji od 10 æe pomeni prekomerno dnevno zaspanost, zato vam svetujemo da se posvetujete z vaπim 

osebnim zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil na nadaljnje preiskave oz. diagnostiko. 

S polisomnografijo spremljamo spanje preiskovanca. 

Ponoči se izmenjujejo različne faze 

spanja, ki se ciklično ponavljajo. Poznamo pet 

faz spanja. Odrasli ljudje normalno zaspijo v 

plitko spanje (fazi 1 in 2), sledi globoko spanje 

(fazi 3 in 4), nato pa peta ali REM-faza. REM-faza 

izhaja iz angleške besede »rapid eye movement«, 

kar pomeni, da je v tej fazi prisotno hitro gibanje 

očesnih zrkel. V REM-fazi spanja tudi 

največ sanjamo. 

Pri narkolepsiji si faze spanja sledijo v nepravilnem 

zaporedju, nepravilna pa je tudi dolžina 

njihovega trajanja. Tako na primer REM-spanje 

nastopi že v prvih 15 minutah po uspavanju (pri 

zdravih ljudeh po 60–90 minutah), kar se kaže 

kot paralize ali halucinacije ob uspavanju. Bolniki 

z narkolepsijo pa nimajo porušenega spanja 

le ponoči, spremenjeno je tudi spanje podnevi. 

Podnevi večkrat zaspijo, velikokrat tudi neposredno 

v REM-fazo spanja (kar se pri zdravih ne 

dogaja). 

Pretirano dnevno zaspanost objektivno potrdimo 

s testom srednje latence uspavanja. Test 

se vedno izvaja po prespani noči v somnološkem 

laboratoriju. Preiskovanca damo petkrat na dan 

(na vsaki dve uri) v posteljo, priklopimo elektrode 

za merjenje možganske in drugih aktivnosti 

(polisomnografija) ter mu damo navodila, naj se 

umiri in poizkuša zaspati. Merimo čas do uspavanja 

(čas od ugasnjenja luči do spanja) in 

izračunamo srednjo latenco vseh petih testov. 

Zdravi ljudje v povprečju zaspimo v več kot 12 

minutah po ugasnjenju luči, pri narkoleptikih 

pa je ta čas krajši (manj kot osem minut, največkrat 

celo krajši od petih minut). Zanima nas 

tudi pojavljanje REM-faze v dnevnem spanju. Pri 

zdravih ljudeh v teh kratkih obdobjih spanja 

REM-faze praviloma ne zasledimo (bolnikom 

namreč dovolimo največ 15 minut spanja na 

vsakem testu), za narkoleptike pa je značilno, da 

vsaj na dveh ali več testih zasledimo uspavanje 

naravnost v REM-fazo spanja. 

Narkolepsijo poleg polisomnografije potrdimo 

tudi z laboratorijskimi preiskavami. V odvzeti 

krvi naredimo DNA-tipizacijo HLA-antigenov. 

Pri bolnikih z narkolepsijo je vedno prisotna 

HLA-tipizacija: DQB1*0602, DQA1*0102. 

Raziskave so potrdile, da pri bolnikih z 

narkolepsijo v 90 do 100 % v likvorju ne najdemo 

HCRT-1. Preiskava likvorja pri bolnikih z narkolepsijo 

zaenkrat še ni rutinska. 

Simptome narkolepsije je mogoče uspešno 

zdraviti. Bolniki sami si lahko pomagajo z načrtovanimi 

kratkimi spanji podnevi, ki bodo 

zmanjšala pojavljanje nepredvidljivih napadov 

spanja. Za zdravljenje narkolepsije obstajajo različna 

zdravila, ki delujejo na posamezne simptome 

narkolepsije. Zelo učinkoviti zdravili za 

narkolepsijo sta modafinil (ki zmanjša čezmerno 

dnevno zaspanost, zaenkrat pa v Sloveniji žal še 

ni registriran) in natrijev oksibat (ki zmanjša 

pogostost kataplektičnih napadov in je registriran 

v Sloveniji). Zdravljenje je odvisno od posameznika 

in stopnje njegove prizadetosti, vendar 

je za določitev najprimernejšega režima 

zdravljenja potrebnega nekaj časa. Z zdravili 

narkolepsijo uspešno zdravimo, vendar pa kljub 

prejemanju zdravil simptomov bolezni ne moremo 

povsem odpraviti. Zato bolniki z narkolepsijo 

ne morejo opravljati dela poklicnih voznikov, 

del na višini ali nezavarovanih objektih. 

Tudi nočno delo in delo v izmenah nista 

priporočljiva. Bolniki z narkolepsijo, ki se ne 

zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri 

zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja 

omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi 

zdravniških priporočil. 

Znanje o bolezni in ozaveščenost splošne 

populacije, da je tudi zaspanost lahko simptom 

resne bolezni, nas morata voditi k hitrejšemu 

odkrivanju bolnikov z narkolepsijo. Hitra in 

usmerjena diagnostika ter uspešno zdravljenje 

simptomov narkolepsije pa bosta našim bolnikom 

z narkolepsijo omogočila čim bolj normalno 

funkcioniranje v šoli, na delovnem mestu 

in v prostem času. 



Vrtoglavico lahko 

ustavimo 

Majda Spindler, dr. med., spec. ORL, Oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Sploπna bolniπnica Maribor 

Pri vrtoglavici gre največkrat za prehodne motnje v delovanju ravnotežnega 

sistema. Težave so sicer zoprne, niso pa nevarne. Vendar pa je lahko vrtoglavica 

tudi znak resnega obolenja ali stanja, ki ogroža bolnikovo življenje, torej jo je 

treba takoj obravnavati in zdraviti. 

Pri vrtoglavici ima bolnik občutek, da je 

močno prizadet, in njegove življenjske 

funkcije so ovirane. Nastopi vegetativna 

reakcija, ki se kaže s slabostjo, bruhanjem, 

potenjem in bledico, pojavi se strah, ki 

težave še stopnjuje. Pri kroničnih ali ponavljajočih 

se težavah z vrtoglavico se omenjeni 

znaki zmanjšajo, pojavijo pa se nezadovoljstvo, 

izguba zaupanja, sumničavost, moteno osebno 

življenje in zmanjšana motiviranost za delo. 

Vrtoglavica je simptom, vzroki zanjo pa so 

številni. Podatki, ki jih ob pregledu navaja bolnik, 

so zaradi njegove splošne prizadetosti in 

strahu pogosto nezanesljivi in nepopolni. Težave 

pri obravnavanju motenj v ravnotežju ima tudi 

zdravnik, ker delovanje ravnotežnega sistema še 

ni povsem razjasnjeno. Testi ravnotežja ne 

dajejo vseh želenih podatkov, njihova specifičnost 

in občutljivost pa sta nizki. 

Anamneza, torej opis težav, je pri diagnostiki 

vrtoglavice zelo pomembna. V 70 do 80 odstotkih 

lahko že iz anamneze z veliko verjetnostjo 

sklepamo o vzroku težav in s tem prihranimo 

bolniku nepotrebne preiskave ter obiske pri 

različnih specialistih, zato je pomembna dobra 

komunikacija med bolnikom in zdravnikom. 

Vzrokov za vrtoglavico je veliko. Vrtoglavica 

je lahko po mestu nastanka vestibularna, torej je 

vzrok zanjo v ravnotežnem sistemu, ali nevestibularna, 

z vzrokom v drugih organih, ki sodelujejo 

pri vzdrževanju ravnotežja. Periferna vestibularna 

vrtoglavica daje občutek gibanja, vrtenja, 

padanja ali lebdenja, centralna vestibularna vrtoglavica 

pa občutek nihanja, pijanosti, splošne nestabilnosti 

in motnje koordinacije. Nevestibularna 

vrtoglavica povzroča občutek nenadne 

omotičnosti, slabosti v nogah, stanja kot pred izgubo 

zavesti, dvojnega vida, temnenja ali iskrenja 

pred očmi, občutek utrujenosti, strahu, celo panike. 

Te težave bolniki pogosto imenujejo omotica. 

Poleg opisanih značilnih znakov periferne vestibularne 

vrtoglavice se lahko pojavijo še 

poslabšanje sluha, šumenje ali drugi zvoki v 

ušesih, motnje vida, motnje v delovanju mišic na 

obrazu ali telesu, glavobol, motnje govora, spomina, 

koncentracije ter znaki infekta. 

Težave lahko trajajo različno dolgo – odvisno 

od njihovega vzroka –, od nekaj sekund do 

nekaj mesecev ali let. Prisotne so lahko stalno 

ali se ponavljajo, pojavljajo se lahko spontano ali 

na provokacijo. 

Med pogostejšimi vzroki za vestibularno vrtoglavico 

so benigna paroksizmalna položajna 

vrtoglavica (manj kot minuto trajajoča vrtoglavica 

pri določenem položaju telesa, navadno poleganju), 

Menierova bolezen, paroksizmalna vrtoglavica 

in nevronitis vestibularis. Med redkejšimi 

vzroki pa so vnetje ravnotežnega organa 

zaradi širjenja vnetja iz srednjega ušesa – labirintitis 

–, herpes zoster oticus, nenadna idiopatska 

naglušnost, borelioza, perilimfatična fistula, 

otoskleroza, različne vrste poškodb glave in vratne 

hrbtenice, migrena itd. 

Načeloma lahko bolnik sam loči vrtoglavico 

od omotice, vendar mora o vrtoglavici nekaj vedeti, 

jo opazovati in tudi znati opisati, kar pa je 

pri splošni prizadetosti težko. 

Naše izkušnje kažejo, da le manjši del bolnikov 

sam zadovoljivo opiše težave. Še tako 

značilnih težav, kakršne so pri benigni paroksizmalni 

položajni vrtoglavici, skoraj 50 odstotkov 

bolnikov ne zna pravilno opisati. Težave 

se med trajanjem bolezni zaradi različnih vzrokov 

tudi spreminjajo in zato je razločevanje med 

vestibularno in nevestibularno vrtoglavico 

(omotico) oteženo. Če bolnik premaga paniko, 

lahko ugotovi, kakšno vrtoglavico ima in ali ima 



Vestibularne vaje 

tudi druge težave. Če gre še za druge težave, govorimo 

o kombinirani okvari ali pa gre za 

funkcionalne motnje ravnotežja, pri katerih je 

osnovni vzrok drugje. 

Bolnik sam ne more oceniti, kako resne so 

težave, saj se stopnja težav in prizadetosti ne ujema 

vedno s tem, kako huda je bolezen, zato mora 

takoj, ko težave nastanejo, na pregled k zdravniku. 

Osebni, dežurni zdravnik ali specialist 

druge dejavnosti, ki na svojem področju ni našel 

vzroka za bolnikove težave, vendar sumi, da bi 

bile lahko posledica perifernih vestibularnih 

motenj, bolnika napoti k otorinolaringologu in 

ta opravi temeljite preiskave. Bolnika že pri 

prihodu v ambulanto opazujemo, da ocenimo 

njegovo hojo, morebiten odklon pri gibanju v 

eno smer, motnje v koordinaciji, splošno prizadetost, 

barvo kože in morebitno siljenje na 

bruhanje. Nato se z njim pogovorimo in bolnik 

nam s svojimi besedami opiše težave. Sledi pregled 

ušes, nosa in grla ter orientacijsko testiranje 

sluha s šepetom. Orientacijsko pregledamo tudi 

delovanje drugih možganskih živcev. Preverimo, 

kako bolnik stoji in hodi in kakšna je njegova 

koordinacija. V drugem delu pregleda natančneje 

testiramo sluh in ravnotežje. Kalorični preskus 

ravnotežja nam pove, kako deluje posamezen 

ravnotežni aparat v notranjem ušesu. Naredimo 

ga tako, da bolniku izperemo sluhovod z vodo, ki 

je sedem stopinj Celzija nad ali pod telesno temperaturo. 

S tem povzročimo draženje ravnotežnega 

organa, odgovor pa je občutek rahlega vrtenja. 

Težave, ki nastanejo pri izpiranju, so 

prehodne in izzvenijo približno v dveh minutah. 

Pri ljudeh, ki imajo že sicer zelo občutljivo 

ravnotežje, ne prenašajo višine, vrtenja ali vožnje, 

je lahko občutek povzročene vrtoglavice 

izrazitejši, toda le izjemoma se pojavita tudi slabost 

in bruhanje. Temu se poskušamo izogniti, 

tako da potek preiskave jasno razložimo in bolnika 

zamotimo na primer s pogovorom. Po potrebi 

opravimo še druge teste ravnotežja. 

Zdravljenje začnemo tako, da bolniku najprej 

razložimo, kakšno je stanje, ga opogumimo 

in pomirimo. Že to lahko precej zmanjša njegovo 

prizadetost, saj se ljudje največkrat bojijo, da 

jih je zadela možganska kap. Ravnotežje poleg 

ravnotežnega organa vzdržujejo še vid in podatki 

iz mišic ter skeleta. Če je okrnjen en del 

ravnotežnega sistema, lahko drugi del prevzame 

funkcije prvega, tako da postane aktivnejši 

in tako zmanjša težave. 

Zato bolnikom svetujemo vaje za ravnotežje, 

glede na sposobnosti prizadetega tudi jogo, taj-či 

ali druge vrste telovadbe. Vaje za ravnotežje lahko 

začne bolnik delati že dan ali dva po nastanku 

težav in jih stopnjuje od preprostih do zahtevnejših. 

Z vajami je priporočljivo začeti čim prej, saj 

pospešijo vzpostavljanje novega ravnotežja. 

Pri benigni paroksizmalni položajni vrtoglavici 

naredimo repozicijski manever. Z določenim 

položajem, obračanjem bolnika, poskušamo 

kamenček, ki se prosto giblje v ravnotežnem organu, 

spraviti nazaj v takšen položaj, v katerem 

ne povzroča več draženja. 

Seveda pa za zdravljenje vrtoglavice uporabljamo 

tudi zdravila. Če je le mogoče, bolniku ne 

dajemo pomirjeval – morda le za dan ali dva, da 

se pomiri. Zaradi spremljajočih znakov vrtoglavice, 

kot so slabost, bruhanje in slabo počutje, 

mu dajemo najprej zdravila proti slabosti in 

bruhanju. 

Od zdravil za vrtoglavico je na voljo betahistin, 

ki vpliva na mikrocirkulacijo v notranjem 

ušesu, pospešuje centralno kompenzacijo in 

zmanjšuje pogostost in moč napadov. To je 

zdravilo izbora pri Menierovi bolezni. Ker težav 

ne umiri takoj, ampak postopoma, ga je treba jemati 

dlje časa. 

Cinarizin je zdravilo, ki deluje kot vestibularni 

sedativ. Ne predpisujemo ga pri akutnih 

težavah, razmeroma dobro pa deluje pri simptomatskih 

in kroničnih težavah, pri kinetozah 

Vestibularne vaje (skice na vrhu strani) 

Vestibularne vaje pospeπujejo prilagoditev 

moæganov na delovanje okvarjenega Ëutila za 

ravnoteæje. Vaditi zaËnite Ëim prej. Dokler πe ne 

morete vstati, vaje izvajajte leæe. Ko vam bolezen 

dopuπËa sedenje, vadite sede in konËno tudi 

stoje. Vaje delajte vztrajno, trikrat dnevno, vsaj za 

pet minut. PriporoËamo redno vadbo, dokler traja 

vrtoglavica. Na zaËetku vadite zelo poËasi, nato 

pa postopoma vedno hitreje. Kadar lahko vajo 

ponovite 10- do 15-krat s primerno hitrostjo, 

pomeni, da jo obvladate in lahko preidete k 

naslednji. Med izvajanjem vaj poiπËite tak poloæaj 

glave oziroma izvajajte gibe tako, da se pojavi πe 

znosna vrtoglavica. Kolikor veËje je πtevilo 

izzvanih vrtoglavic, toliko hitreje se moægani 

privajajo na novo situacijo. 

(gibalnih boleznih). Če se težave dolgo ne umirijo 

ne z zdravili ne z vajami, če ne pride do centralne 

kompenzacije in je za bolnika takšno 

stanje nevzdržno, se odločimo za uničenje periferne 

funkcije. To lahko naredimo z zdravilom, 

navadno z gentamicinom, ali z operacijo, s katero 

uničimo periferni ravnotežni organ ali prerežemo 

živec. Za tak poseg se odločimo le izjemoma, 

saj lahko povzroči dodatne težave, redko pa 

vrtoglavica ostane ali se ponovi. 


KOÆA RAZKRIVA 

Nega danes za 

lepši jutri 

Jadranka Korsika Mrak, dr. med., spec. derm. 

Trend lepote in zdravja že od nekdaj narekuje 

mladostno in zdravo kožo. Znano je, da so 

ženske, pa tudi moški, že pred davnimi leti 

uporabljali najrazličnejše izdelke, da bi ohranjali 

svojo kožo lepo, vitalno in svežo. Neustavljiva 

želja »biti privlačen« zato že stoletja botruje 

razvoju kozmetične industrije, ki se z novimi 

strokovni spoznanji spopada s starimi problemi. 

Zrela koža v procesu staranja izgublja 

čvrstost, postaja vse bolj ohlapna in se 

povesi. Gube so vse bolj izrazite, na 

koži pa nastajajo tudi pigmentni 

madeži. Staranje kože je biološki proces, ki se 

začne že ob rojstvu in na ta del ne moremo vplivati. 

Lahko pa zmanjšamo vpliv številnih neugodnih 

zunanjih dejavnikov in s tem upočasnimo 

ta proces. 

Izpostavljenost UV žarkom, nezdrav način 

življenja in stres pospešujejo staranje kože. 

Večina vidnih starostnih sprememb je posledica 

dogajanja v globljih plasteh kože. V obdobju menopavze 

se zaradi zmanjšane količine estrogena, 

zmanjša tvorba kolagena, hkrati pa se poveča 

količina encimov, ki ta vlakna razgrajajo. 

Pomembno je, da z izdelki z različnimi 

učinkovinami čim bolj celovito poskrbimo za 

tvorbo novih elastičnih in kolagenskih vlaken v 

dermisu, razgradnjo že obstoječih pa upočasnimo. 

Le tako bo naša koža še vedno čvrsta in 

prožna, njen videz pa gladek in napet, s čim manj 

gubami. Dermokozmetični laboratoriji danes 

ponujajo številne rešitve za že zgodnjo nego 

kože, ki daje rezultate v poznejši dobi. Prvi 

znaki staranja se kažejo pozneje kot bi se sicer 

in v manjši meri. 

Znanost je v zadnjih letih prišla tudi do spoznanja, 

da za upočasnitev staranja kože ne zadošča 

le ustrezna nega od zunaj, ampak lahko koži tudi 

z nego od znotraj pomagamo, da se še uspešneje 

bori proti staranju. Ta z nujno potrebnimi snovmi 

prek krvnega obtoka preskrbi tudi globlje plasti 

kože. Učinek je tako najboljši, izboljšanje 

strukture kože pa najoptimalnejše. To so izdelki 

(najpogosteje v obliki kapsul), ki z uravnoteženo 

kombinacijo sojinih izoflavonov, vitaminov A, C, 

E in skupine B, naravnega antioksidanta beta karotena 

in cinka sodelujejo pri presnovi in obnavljanju 

kože in z delovanjem v globljih plasteh 

kože dodatno pripomorejo k ohranjanju in vzpostavljanju 

naravne kolagenske mreže in tako pomagajo 

ohranjati čvrstost in prožnost kože. 


PREUDARNO ZA ZDRAVJE 

Vam zgaga povzroča 

»zgago«? 

mag. Irena LukanËiË 

Vas morda peče v žlički, kadar spijete preveč kav ali se preveč najeste? Se vam po 

zaužitju hrane spahuje? Se vam hrana, ki ste jo pojedli, vrača nazaj v usta? Vas boli 

v prsih, ko se najeste do sitega? Imate preveč kilogramov? Če si na katero od 

vprašanj odgovorite z DA, je mogoče, da imate ZGAGO. Zgaga občasno pesti tretjino 

prebivalstva, desetino pa večkrat na teden. 

zapiralka požiralnika lahko odpre celo brez predhodnega 

požiranja. Takrat se vsebina iz želodca 

lahko nemoteno vrne nazaj v požiralnik. Sluznica 

požiralnika pa ni prilagojena na kislo 

želodčno vsebino in človek to občuti kot pekoč 

in boleč občutek v žlički ali za prsnico. Če ne 

ukrepamo, se lahko ob pogostih pojavljanjih 

zgage sluznica požiralnika zaradi kisle želodčne 

vsebine spremeni, to pa lahko v najslabšem primeru 

privede celo do raka požiralnika. 

 

Kako ukrepati ob zgagi? 

Zgago lahko olajšamo z zmanjšanjem kislosti 

želodčne vsebine. Za to lahko uporabimo 

antacide, zdravila, ki delujejo kot začasni nevtralizatorji 

kisline. Vendar s tem izločanje kisline 

ni prekinjeno in pekoč občutek se lahko povrne. 

Zato je učinkovitejše, če omejimo nastajanje 

kisline v želodcu in tako hitro ter tudi 

za dalj časa preprečimo zgago. Zdravila, ki tako 

delujejo, so zaviralci histaminskih receptorjev 

H2 (npr. Ranital S). 

 

Zakaj nastane zgaga? 

Ko jemo, hrano pogoltnemo in ta se iz ust pomakne 

naprej v požiralnik. Mišice požiralnika jo 

nato potisnejo navzdol do želodca. Med 

požiralnikom in želodcem imamo mišico – spodnjo 

zapiralko. Ta deluje kot nekakšen vratar, 

ki nadzoruje prehod hrane iz požiralnika v 

želodec. Hrana v požiralniku je signal za spodnjo 

zapiralko, da se za kratek čas sprosti, odpre, in 

tako omogoči hrani, da vstopi v želodec. Po vstopu 

hrane v želodec se spodnja zapiralka spet zapre 

in prebavljanje v želodcu se začne. 

Pri nekaterih ljudeh pa traja sprostitev 

spodnje zapiralke dalj časa. Včasih se spodnja 

Če samozdravljenje po 14 dneh ne prinese 

olajšanja, mora bolnik k zdravniku. 

Ljudje, ki trpijo za zgago, naj: 

• se izogibajo hrani, ki jim škodi; opustijo naj 

kavo, pravi čaj, gazirane pijače, vse alkoholne 

pijače, orehe, lešnike, čokolado, 

paradižnik, pomaranče, limone, česen, 

čebulo; 

• pojejo več manjših obrokov vsaj petkrat na 

dan; hrano naj jedo počasi in jo dobro 

prežvečijo; 

• spijo z vzdignjenim vzglavnikom, če imajo 

težave ponoči; 

• prenehajo kaditi; 

• vzdržujejo normalno telesno težo. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


OTROCI IN MLADOSTNIKI 

Mladi so med nami! 

Prisluhnimo jim. 

Verena Kogoj, Vir: IVZ 

Zdravi in zadovoljni otroci in mladostniki so največja vrednota vsake razvite 

države. So temelj zdrave in uspešne družbe, še posebej ob perečih demografskih 

spremembah, s katerimi se spoprijema celotna stara celina. Zato vlada RS v 

sodelovanju z nevladnimi organizacijami posebno pozornost namenja prav 

mladim, tako da skrbi za krepitev njihovega zdravja, boljši dostop do 

izobraževanja in zdravstvenih storitev ter s tem za varnejšo prihodnost. 



V 

Sloveniji smo lahko ponosni na dolgo 

in bogato tradicijo zdravstvene skrbi 

za otroke. V okviru mreže javne zdravstvene 

službe je zagotovljen sistem 

organiziranega, rednega in brezplačnega preventivnega 

zdravstvenega varstva na primarni 

ravni, ki je univerzalno dostopen vsem otrokom 

in mladostnikom do dopolnjenega 18. leta starosti. 

Za to občutljivo populacijo je izbrani osebni 

zdravnik za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 

specialist pediater, za šolske otroke in mladino 

pa specialist šolske medicine, kar poleg celovitosti 

zagotavlja tudi visoko strokovnost in 

kakovost obravnave otrok. Pomemben del preventivnih 

aktivnosti pri otrocih so tudi zdravstveno-vzgojne 

vsebine, ki sprva potekajo predvsem 

individualno in so usmerjene k staršem, 

vzgojiteljem in učiteljem, pozneje pa vse bolj nagovarjajo 

otroka samega. Tako je več možnosti, 

da se mladim prepreči prevzemanje zdravju 

škodljivih navad. Zato številne nevladne organizacije 

izvajajo programe za ozaveščanje 

mladih o škodljivosti alkohola in tobaka, o pomenu 

gibanja in zdrave prehrane, zdrave in 

varne spolnosti, duševnega zdravja in zmanjševanja 

števila poškodb. 

Prehranska politika je usmerjena v izboljšanje 

prehranjevalnih navad, nacionalni program telesne 

dejavnosti pa v spodbujanje redne vsakodnevne 

telesne dejavnosti za krepitev zdravja. Pri 

tem je mogoče opaziti, da je otroška populacija 

zelo pasivna. Otroci vse več časa preživijo pred 

televizijskimi in računalniškimi zasloni in so 

tako telesno zelo nedejavni. 

Oboje, nezdrav način prehranjevanja in neredna 

telesna dejavnost, tako pri odraslih kot pri 

otrocih vodita do nastanka čezmerne debelosti. 

Glede na to, da je potreba po gibanju ena od 

osnovnih potreb dojenčka pa tudi odraščajočega 

otroka in mladostnika, so skoraj nerazumljivi 

številni izostanki od športne vzgoje. Eden od 

razlogov za to je prav gotovo način življenja – sedenje. 

Mladi sedijo v šoli od pet do šest ur, potem 

najmanj uro doma zaradi pisanja šolskih nalog, 

nato še dve uri pred televizijo in uro pred 

računalnikom – skupaj torej deset ur sedenja 

dnevno. Za rekreacijo tako mladostniku zmanjka 

časa. V zadnjem času posvečajo tej problematiki 

vse več pozornosti strokovnjaki na evropski in 

svetovni ravni. 

Nasprotno temu pa narašča delež mladostnic 

in mladostnikov z motnjami prehranjevanja, kar 

prav tako postaja vse večji problem. Nekatere 

najstnice se namreč izstradajo do smrti. 

Med poglavitne zdravstvene probleme, ki 

ogrožajo mlade, vsekakor sodi tudi zaskrbljujoče 

visoko število poškodb. Polovica nezgod se zgodi 

v prometu, sledijo samomori. Pri dojenčkih in 

majhnih otrocih je poškodb zelo malo, s starostjo 

pa število poškodb narašča. V starostni skupini 

od 15 do 19 let tako že tri četrtine vseh smrti in 

prav toliko hospitalizacij povzročijo poškodbe. 

Naslednji problem je družbeno in duševno 

zdravje otrok, na katerega vpliva veliko dejavnikov. 

Raziskava prof. Tomorijeve in sodelavcev 

med srednješolsko mladino je pokazala, da je 

35 % anketiranih že pomislilo na samomor, od 

tega 5,8 % večkrat. 

Tudi tvegano spolno vedenje je problem. Pomanjkanje 

topline v družini (slaba komunikacija 

...), pritiski medijev, prepričanje mladih, da so 

vsi njihovi prijatelji že imeli spolne odnose, so le 

nekateri od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo 

na odločitev za prvi spolni odnos. Raziskave so 

pokazale, da so se starejše generacije, npr. tisti, ki 

so danes stari 50 let, redkeje odločale za prvi spolni 

odnos pred šestnajstim 01.03.2007 letom, 12:28 kot Uhr se Seite mlajše 1 ge- 

175x126_InsOmega3slowenien_1 

neracije. Spolni odnos pred šestnajstim letom 

Depresivnost, ki je bila znaËilna za dekleta (41 %), se 

vse bolj pojavlja tudi med fanti (20 %). Tudi ocene 

glede samopodobe so slabe, na lestvici od 1 do 10 

so se dekleta ocenila s povpreËno oceno 6,3, fantje 

pa s 6,9. Ali je to znak stresa, strahu, negotovosti, 

pomanjkanja samozaupanja, obËutka nemoËi 

vplivati na druæbene tokove? 

prinaša s sabo številna tveganja, saj mladi nimajo 

dovolj znanja, da bi pravilno reagirali v kritičnih 

situacijah. Zamenjajo več partnerjev, kar še povečuje 

tveganje za okužbe s spolno prenosljivi boleznimi. 

Število nosečnosti ter s tem porodov in 

splavov med dekleti, starimi do 19 let, z leti sicer 

upada, problem pa ostajajo dekleta, mlajša od 16 

let; v tej skupini v zadnjih petnajstih letih število 

porodov in splavov ostaja enako. To pomeni, da 

ne poznamo vzrokov za tako tvegano vedenje in 

tudi ne znamo pristopiti k njegovemu reševanju. 

56 NA©A LEKARNA


Zadnje statistike kaæejo, da se je revπËina oz. 

dohodkovna neenakost v druæinah z otroki do 21. 

leta starosti med letoma 1998 in 2002 z 12 % 

zmanjπala na 10 %. Toda pri razlagi teh statistik 

moramo biti previdni, saj po drugi strani podatki 

raziskave Z zdravjem povezano vedenje kaæejo, da 

gre 13 % otrok laËnih v πolo ali v posteljo, zato ker 

doma ni hrane (vkljuËeni so tudi tisti, ki se jim to 

zgodi vËasih). 

Naslednji velik problem je nasilje. Centri za 

socialno delo in policija opozarjajo, da se prva 

kazniva dejanja pojavljajo vse bolj zgodaj, tj. pri 

otrocih, starih do 14 let, ter da se pri istih osebah 

ponavljajo. Pri nasilju v šolah je zaskrbljujoče, 

da kar 43 % osnovnošolcev in 57 % srednješolcev 

trpinčenja ne bi poskusilo ustaviti. Razlogi lahko 

tičijo v tolerantnosti do nasilja in slabem prepoznavanju, 

kaj je nasilje in kaj še ne. Zelo verjetno 

pa je mlade tudi strah, da bi sami postali 

žrtve, če bi posegli v nasilno dejanje. Poleg tega 

otroci zelo redko poročajo učiteljem o nasilju, 

pa tudi starši določenih nasilnih dejanj ne razumejo 

kot nasilje. Vse to nas opozarja, da do nasilja 

še nismo dovolj občutljivi in da je dobro, da 

se o njem pogovarjamo. 

Raziskave kaæejo, da so vodilni problemi zdravja otok 

in mladostnikov - namerne in nenamerne poπkodbe, 

motnje duπevnega in druæbenega zdravja, tvegano 

spolno vedenje, nezdrav æivljenjski slog (malo 

gibanja, nezdravo prehranjevanje, dolgotrajno 

gledanje televizije) ter trpinËenje, pretepanje itd. - 

soodvisni od druæbenih sprememb na podroËju 

izobraæevanja in zaposlovanja ter od revπËine, 

nasilja, odnosa do mladih in podobnega. 

Ne smemo pozabiti na revščino, vendar jo je 

treba razumeti pravilno: revščino je krivično razlagati 

le glede na dohodke v družini, v kateri otroci 

odraščajo. Gre za tako imenovano absolutno 

revščino, ki zajema tudi dostopnost do zdravstvenega 

sistema in izobraževanja kot enega pomembnih 

dejavnikov v boju proti revščini, družinsko 

in vrstniško povezanost ter seveda subjektivno 

oceno občutja revščine, ki izhaja iz socialne 

izključenosti. Ta na otroku pusti hude posledice, 

saj ne more zgraditi pozitivne samopodobe in ne 

more vstopiti v socialno mrežo, da bi se tako 

okrepil ter uresničeval svoje pravice v družbi. 

Nad tem podatkom se je treba zamisliti. Tudi 

poročila humanitarnih organizacij kažejo, da je 

povpraševanje po pomoči vse večje. Družba mora 

zato ohranjati dostopnost do šolanja in z vsemi 

možnimi mehanizmi dosegati, da kar največ mladostnikov 

vztraja v šolskem sistemu ter jih, glede 

na njihove sposobnosti, izobrazi do najvišje 

mogoče stopnje. Sistem izobraževanja se mora 

prilagoditi posebnostim otrok, saj jih s tem iztrgamo 

iz revščine in socialne izključenosti. 

Po besedah mag. Polone Brcar, specialistke 

πolske medicine z Inπtituta za varovanje zdravja, 

ki se z otroki in mladostniki ukvarja æe 20 let, 

nov trend v ekonomskem in politiËnem æivljenju 

prinaπa drugaËna merila samouresniËitve mladih. 

Tako sta zdaj pomembna individualni uspeh in 

uspeh v karieri. Mlad Ëlovek se ne spraπuje veË, 

“kdo sem jaz”, temveË, “kako naj se predstavim 

drugim, da bom vπeËen in konkurenËen”. 

Uporniπtvo, ki je tako znaËilno za mlade, ter boj za 

praviËnost in enakost so se umaknili strahu zaradi 

eksistence. Mladi se sreËujejo z brezposelnostjo, s 

pomanjkanjem denarja, pritiski v πoli. Vedo, da 

morajo biti uspeπni, konËati πtudij, da bodo 

konkurenËni na trgu delovne sile. ProblematiËen 

postaja tudi prehod iz πolanja v zaposlitev. Kje je 

stabilna zaposlitev in ali jo sploh πe lahko 

priËakujemo? Spremenile so se tudi druæine; 

druæina ni veË avtoriteta, temveË postaja vse bolj 

demokratiËna skupnost, v kateri se starπi z otroki 

pogajajo. Iz te druæine pa otrok preide v trdo 

druæbo, ki je demokratiËna le v narekovajih. 

Ponosni smo, da je 

Aspirin ® v Sloveniji 

izbran za SUPERBRAND! 


SANJSKA KOLUMNA 

Tolpa ciganov 

malo drugače 

Nisem srečala Roma, ki ne bi bil sladkosneden. 

Čeprav imajo slane, popoprane, okisane in 

marinirane jedi za baxtalo, srečenosne, so jim pri 

srcu but guli, zelo sladke stvari, in moja nagnjenost 

k slanemu ali bushalo, kislemu, jih je vznemirila 

in ogorčila. Sladkor je bil v Albaniji pravo 

razkošje in Jeta je moja oklevanja morda razumela 

kot samopožrtvovalnost, česar gostu nikakor ni 

dopuščala. Nekega jutra ji je prekipelo in v jogurt, 

ki sem se ga lotila, je vsula cel kup sladkorja, 

zmajujoč z glavo, kot bi želela reči »Le kje je 

odraščala?« Kar je dejansko rekla, je bilo: »Če bi 

ta jogurt namazala na prašičevo rit, bi odletela.« 

Tako kisel je bil. 

Kako se nasuka asociacijska nit, ko pomislite 

na Rome? Recimo, da se misli začnejo vrteti pri 

muziki, ob kateri sami od sebe zacepetajo podplati 

in ob tla (ne več toliko sami od sebe) treskajo 

kozarci. Potem so tu šlogarice s fajfo v ustih, 

ki s svojim prstom, za katerim mora kot po nujnosti 

biti vsaj malo črnega, drsijo prek življenjskih 

črt dlani, pa trubaške bande pa Esma z neverjetnim 

glasom, ob katerem (spet) pokajo kozarci, in 

njena Šutka kot simbol za nekaj, kar bi radi, a 

ne moremo; pa razvlečeni donavski 

bregovi, kjer se zibajo veje 

Kusturičevega obešenjaškega humorja, 

med katerimi gugajoče se 

tekajo bele gosi. Sem sodijo še 

oči kot oglje, črna eksotika tiste 

Indije, ki je Koromandija. 

Sukanec asociacij se na 

drugi strani razpleta v barakarska 

naselja (če že ne med 

šotorska krila), izza vogalov 

katerih zevajo beli požiralniki 

satelitskih anten, ilegalno 

priključenih na električno 

omrežje, pa k starim mercedesom, 

ki so toliko, 

kolikor so 

kultno prisrčni, 

lahko tudi žalostno 

smešni; zraven vidimo 

golo deco, ki jim med prsti na nogah mezi 

blato, namesto ljubkega maltežana pa pestujejo 

staro kuro, za njimi so ženske povešenih prsi, 

starci dvomljivega videza, noži za pasom in kolti 

za hrbtom in bogve v kateri nogavici skrito milijonsko 

bogastvo. 

Je mogoče odgovoriti, katera od teh strani je 

resničnejša? Kaj ni nekaj sumljivega na teh strogo 

nasprotujočih si podobah? Nista nemara obe 

podobi nekaj takega kot industrijski, serijski proizvod 

ljudi, med katerimi Romi živijo? Ker sta 

skrajni in osredotočeni na le nekaj izsekov, sta 

nujno tudi stereotipni. Črno-bel vzorec tudi večinsko 

prebivalstvo, med katerim živijo Romi, 

tako razdeli na dva tabora: eni navijamo za 

Rome, drugi navijamo proti njim (oboji pa smo 

seveda prepričani, da o Romih vemo vse). Odvije 

se svojevrstna nogometna tekma, kjer prvo 

moštvo vpije, kako ti kriminalci od Romov 

izkoriščajo sisteme socialnih pomoči in pravnih 

postopkov na račun zapostavljenega 

večinskega prebivalstva, 

nasprotno moštvo jim 

vrača z besedami o 

kršenju človekovih pravic 

in rasizmu in nujni integraciji, 

žoga so Romi, sodnik 

pa ... Hja, sodnik je pa 

nekdo ali nekaj, kar tudi sicer 

vedno brlizga na 

piščalko. 

V začetku letošnjega leta, v 

času, ko je marsikdo o Romih 

vedel vse, je pri založbi Sanje 

izšla knjiga Pokoplji me 

pokončno, ki je 

pokazala, kako o 

Romih ne vemo 

ničesar. Knjigo s 

podnaslovom 

Romi in njihovo 

potovanje je napisala 

novinarka, 

ki se je od svojega 

poklica nekoliko 

odmaknila in se za 

več mesecev odpravila 

med Rome. 

Živela je z njimi in 

ni toliko spraševala, kot predvsem poslušala, kaj 

ji imajo povedati. Isabel Fonseca se je zavedala, 

da ciganski fuzbal, to je tisti, kjer namesto žoge 

čez igrišče frčijo romske glave, ni mogoč. Povsod 

med Albanijo in Nemčijo, kjer se je srečevala z 

Romi in ljudmi, med katerimi živijo, je videla 

nešteto zlonamernih, neupravičenih, prenagljenih 

sodb in, kot posledico, nesrečnih življenjskih 

zgodb. 

Isabel Fonseca 

ni v glasbenem zanosu 

ob tla metala 

kozarcev – vse, 

kar je raztreščila, 

so bili stereotipi. 

Toda to je lahko 

naredila, ker je 

skupaj z Romi 

srkala kavo, si 

delila isto posteljo, 

z njimi 

hodila po 

nakupih, 

obiskovala 

živalske vrtove in 

požgane vasi, listala po njihovih družinskih albumih, 

jim prek meja sledila do azilnih domov in 

jim tam pomagala iskati izgubljene brate ... 

Vprašala se je, kaj od tistega, kar vemo o Romih, 

je sploh res in kaj ne. So Romi res prišli iz Indije? 

So res tatovi in morilci? Je o njih res treba govoriti 

kot o tolpi ciganov, 

kakor omenja SSKJ? 

So res gensko kontaminirani 

z nečisto krvjo, 

kot je povzel nekdo 

v nekem drugem 

času? So res necivilizirani 

in nenormalni? 

Avtorica svojo pripoved 

spelje skozi nanizane 

zgodbe, ki jih lahko beremo 

tudi vsako zase, in nas 

pri tem popelje na svojevrsten 

bralski road movie. 

Skozi čisto osebne izkušnje 

razkriva nekaj, kar smo mislili, da poznamo, a v 

resnici o tem nismo vedeli veliko. 

V aprilu smo, v mesecu, katerega osmi dan je 

sprejet za svetovni dan Romov. Zakaj v tem času 

ne bi spoznali Jete, Nuzija, Emilie, Geze, Emiliana, 

Antoinette, Mihaia, Nicolaeja in drugih, ter 

se malce načudili, malce nazabavali, malce 

nakrohotali in malce 

zamislili ob izjemno 

berljivi, tako s pretresljivimi 

dejstvi kot s 

humorjem začinjeni 

knjigi, ki pravzaprav 

govori o ljudeh, ki se 

smejijo istim šalam 

kot mi, ki se prav tako 

težko odrečejo sladki 

figovi marmeladi in, 

navsezadnje, navijajo 

za isto nogometno 

moštvo? 

— TINA VOLARIČ, 

diplomirana etnologinja, sodelavka založbe Sanje, 

avtorica spremne besede in prevajalka knjige ISABEL 

FONSECA, Pokoplji me pokončno – Romi in njihovo 

potovanje. Knjiga izhaja ob svetovnem dnevu Romov, 

ki ga zaznamujemo 8. aprila. | www.sanje.si 

Založba Sanje vas vabi na mesečna srečanja s knjigami v kavarno Union v Ljubljani. 

26. aprila bo TJAŠA KOPRIVEC predstavila Afriko na literarni način. Za pravo afriško vzdušje 

pa bo poskrbel IGOR LEONARDI, ki bo dogajanje popestril z igranjem afriške glasbe. 


PORTRET FARMACEVTA 

»Ni ga človeka, ki ne bi bil 

sposoben narediti več, 

kot si misli da je.« 

— Henry Ford 

Mirjana Dragičević, mag. farm. 

Lekarna Metlika 

Fotografija: Æiga Koritnik 


V GIBANJU 

Tek – 

naravni antidepresiv 

Vesna Hojnik 

Tek je eden najnaravnejših in najprvobitnejših načinov gibanja. Temu v prid 

govori kar nekaj dejstev. Zanj razen tekaških čevljev niso potrebni posebni 

rekviziti, naprave v telovadnici in inštruktorji, poleg tega ga lahko mirne duše 

izvajamo v naravi, pod milim nebom in na svežem zraku. 

V prid povezanosti teka z naravo govori tudi 

dejstvo, da lahko – seveda z drobno menjavo 

garderobe – tečemo v prav vseh letnih časih. 

Prav tako ni zanemarljiv cenovni vidik povezanosti 

teka z naravo. Po nakupu kakovostnih 

tekaških čevljev in udobnih oblačil s to telesno 

dejavnostjo nimamo stroškov, saj nam za tek po 

gozdni stezi nihče ne zaračuna mesečne 

članarine. Ker s tekom nismo omejeni na proste 

termine v telovadnicah, ga lahko izvajamo natanko 

takrat, ko nam to dopušča čas. 

Tek bi težko uvrstili med skupinske ali individualne 

športe. Tečemo lahko sami, s čimer se 

izognemo predhodnemu dogovarjanju in 

časovnemu usklajevanju s prijatelji. Tako je 

lahko tek odličen način za spoprijemanje z lastnimi 

mislimi, za kar nam v napornem dnevu 

pogosto zmanjka časa. V tem pogledu je tek 

nekakšna aktivna meditacija in priložnost za 

razmislek o ključnih življenjskih problemih. 

Po drugi strani lahko, če hočemo, zmeraj 

tečemo tudi v družbi. Po mnenju nekaterih je 

priporočljiv tempo rekreativnega teka prav tisti, 

ob katerem lahko normalno govorimo s svojim 

tekaškim partnerjem. V tem pogledu je lahko tek 

oblika druženja. Če želimo tek doživeti kot 

resnično množično aktivnost, se lahko udeležimo 

tudi organiziranih tekaških prireditev. Čar 

takšnih prireditev se skriva prav v množičnosti 

in prijetnem občutku, ki se poraja ob tem, da se 

tolikšno število ljudi zbere na istem mestu z istim 

ciljem – preteči določeno razdaljo, ob tem spoznati 

ljudi s podobnimi interesi ter doživeti neza- 


NA©A LEKARNA 65

V GIBANJU 

menljiv občutek prihoda na cilj, kjer z navijanjem 

vzpodbujajo naš pogum in nagradijo našo vztrajnost. 

Kdor se je kadar koli udeležil podobnega 

dogodka, si to zagotovo želi ponoviti. 

O učinkih telesne aktivnosti na fizično 

počutje je bilo napisanega že ogromno. Dvajset 

minut teka vsaj trikrat tedensko blagodejno vpliva 

na našo presnovo, pospešuje izgorevanje 

nakopičenih maščob ter vzdrževanje mišične 

mase. Vse to so razlogi, zaradi katerih se z rednim 

tekom izognemo problemu čezmerne telesne 

teže, ki pesti pretežno sedečega sodobnega 

človeka z nezdravimi prehranjevalnimi navadami. 

Z rednim tekom se v telesu znova vzpostavi 

izgubljeno naravno ravnovesje, ki povrne naravni 

občutek za lakoto in predvsem naravno željo 

po bolj zdravi prehrani. 

Znano je, da redna športna aktivnost prispeva 

k boljšemu razpoloženju. Tek ni pri tem nobena 

izjema. Lahko bi ga poimenovali kar naravni 

antidepresiv. Med tekom se sproščajo endorfini, 

hormoni sreče, poleg tega pa se prav z občutkom, 

da nekaj zmoremo, nadgrajuje naša samozavest. 

Vse to prispeva k bistveno lažjemu spoprijemanju 

z vsakodnevnimi stresnimi situacijami. 

S tekom se lahko ukvarjamo prav vsi. Zanj ne 

obstaja starostna omejitev. Otroci so teka vajeni, 

saj je sestavni del njihove igre, pri starejših pa je 

nesmiselno govoriti o natančno določeni starosti. 

Vsak, ki se je kdaj udeležil kakšnega 

množičnega tekaškega dogodka, se zagotovo 

spomni starejših udeležencev, ki so lahko s svojo 

vztrajnostjo in zavidljivo fizično pripravljenostjo 

zgled marsikateremu mlajšemu tekaču. Pomembno 

je seveda, da vsak, ne glede na starost, teče v 

skladu s svojim zdravstvenim stanjem. Če se danes 

odločimo, da bomo redno tekli, je najbolje 

začeti s tekom, ki ga prekinjamo z intervali hitre 

hoje. Sčasoma podaljšujemo intervale teka na 

račun hoje. 

Za najboljši izkoristek energije med tekom, pa 

tudi zato, da se izognemo bolečinam v želodcu, je 

najbolj priporočljivo zaužiti zdrav in lahek obrok 

najpozneje dve uri pred načrtovanim tekom. Kot 

pri drugih športih je tudi tu pomembno, da med 

tekom in po njem uživamo dovolj tekočine. 

Najbolje je, da pri tem ne posegamo po gaziranih 

sladkanih pijačah, temveč pijemo navadno ali 

mineralno vodo. Zadostna količina popite 

tekočine med tekom je pomembna tudi zato, da 

se izognemo poškodbam mišic, do katerih lahko 

pride prav zaradi pomanjkanja vode v telesu. 

Pri teku moramo, kot že rečeno, poskrbeti 

tudi za ustrezno obutev. Trgovci nam ponujajo 

nepregledno množico tekaških čevljev, v kateri 

lahko prav vsak tekač najde tiste, ki so zanj 

najprimernejši. Poleg ustreznih čevljev ne gre zanemarjati 

podlage, po kateri tečemo. Zagotovo je 

primerneje teči po gozdni podlagi kot po asfaltu, 

da se izognemo poškodbam kolenskih sklepov. 

Vsekakor pa je vredno razmisliti tudi o tem, ali je 

bolj zdravo sedeti doma pred televizorjem z 

vrečko čipsa v roki ali z dobro obutvijo preteči 

nekaj kilometrov po asfaltu. Kaj pravite? 


BRALCI PI©EJO 

NAGRADNA IGRA 

Spoπtovani! 

Zahvaljujem se Vam za to Ëudovito 

revijo, saj se pri nas πe nikoli ni 

toliko vedelo o zdravju in zdravilih 

(na æalost sem reden gost v lekarni 

zaradi mnogih bolezni). 

Hkrati bi Vas zaprosil, Ëe bi lahko v 

okviru Vaπih moænosti uvedli 

rubriko “strokovnjaki svetujejo” ali 

“odgovarjajo”. Tako bi priπli do 

informacij vsi tisti, ki (æal ne po 

svoji krivdi) tolikokrat obiskujemo 

tako zdravnika kot lekarno. 

Uredniπtvu revije “Naπa lekarna” 

æelim obilo zdravja in da bi nam πe 

v bodoËe tako uspeπno posredovali 

informacije. 

Lep pozdrav od bralca iz »rnomlja 

Pozdravljeni! 

Kar nekaj vaπih revij sem æe 

prebrala in moram vas pohvaliti. 

Rada pa bi vas prosila, Ëe je 

moæno, da objavite tudi kakπen Ëlanek 

o revmi oz. osteoartritisu. 

Æe v naprej se vam lepo 

zahvaljujem in vas ob tej priliki 

lepo pozdravljam! 

©pela 

Pozdravljeni! 

Najprej hvala za vse zanimivo 

branje, ki nam ga pripravljate. 

Imam pa eno æeljo: sin je namreË 

alergik in mnogo æivil mu povzroËa 

preglavice - predvsem kot 

zmanjπan pretok zraka, ki ga 

merimo vsak veËer. Zadnje Ëase 

opaæam, da mu, med drugim, 

teæave “sproæajo” sladkarije, v 

katerih so umetna barvila, 

konzervansi in podobni “zloglasni 

E-jËki”. Vem, da niso vsi nevarni, 

ampak ker je zanesljive informacije 

o teh dodatkih teæko dobiti - 

pravzaprav ne vem, kam bi se 

obrnila, se obraËam na vas, da 

nam malce bolj temeljito predstavite 

in razloæite, na kaj je treba biti 

πe posebej pozoren. Hvala vnaprej 

in πe naprej uspeπno delo! 

Neæa 

Odgovor uredniπtva: 

V uredniπtvu se bomo trudili, da 

bomo tudi v prihodnje pisali o 

raznovrstnih tematikah glede 

zdravljenja in bolezni. Bralcem se 

zahvaljujemo za pobude. 

Pripravila Martina Brank 

3 

Z A H A R M O N Y 

Z N A R A 

A A Y 

O A H A R N 

Z 

1 

N Y A A 

M A 

5 

4 

R 

Z 

R A 

6 

Y 

2 

A O N H A 

A Y A Z H M 

Geslo: 

1 2 3 4 

L I 

5 6 

NasaLekarna_175x126.5_Harm.fh11 3/28/07 10:49 AM Page 1 

SUDOKU 

Navodila: 

Vstavite Ërke Z A H A R M O N Y 

v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, 

v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naπtete Ërke. 

»rke iz oπtevilËenih polj 1, 2, 3, 4, 5, in 6 prepiπite, 

da dobite geslo. 

Geslo poπljite na dopisnici 

ali po e-poπti do 26. aprila 2007 na naslov: 

Entrapharm, d.o.o., 


urednistvo@nasa-lekarna.si 

Ærebanje nagrad bo 30. aprila v prostorih podjetja 

Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih podarja 

podjetje Union iz Ljubljane. 

Reπitev Sudoku uganke iz devete πtevilke je IGRA 

NARAVE. V uredniπtvo je prispelo 412 pravilnih reπitev. 

Izærebanci nagradne igre so: Nina ÆnidarπiË iz Vrhnike, 

Nina Jerala iz Kranja in Miha Koren iz Trbovelj. 

Nagrajenci bodo prejeli praktiËne nagrade podjetja Galex iz 

Murske Sobote. »estitamo! 

C M Y CM MY CY CMY K 

Bralna diagnoza 

? 

Vam že odkrito, 

njej še skrito. 

Ste jo našli? Vam je všeč? Jo imate radi? 

Bi jo kako spremenili? Želi vedeti, kako jo sprejemate. 

Ve, da bo le tako lahko še boljša. Na medmrežnem naslovu 

www.entrapharm.com/nasalekarna.html 

vas že nestrpno čaka. Odgovorite ji. 

Hvaležna vam bo. Vsak mesec bo desetim ocenjevalcem 

podarila privlačne praktične nagrade. 

Za vas, Vaša, Naša lekarna. 

Vaπo poπto priËakujemo na naslovu: Entrapharm, d.o.o., Naπa lekarna, Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

ali po elektronski poπti urednistvo@nasa-lekarna.si - naslovi avtorjev so shranjeni v uredniπtvu revije. 


NACIONALNA AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA 

Za DAH, ne Zadah! 

pripravlja: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

Ne zmanjka razlogov 

proti kajenju 

Janez ©pringer, mag. farm., spec. 

Številne akcije za ozaveščanje populacije o škodljivosti kajenja v zadnjem 

obdobju kažejo pozitivne premike pri življenjskih navadah ljudi. Eden teh 

je tudi spremenjen odnos do kajenja in zavedanje negativnih posledic, 

ki jih ta razvada, strokovno dokazano, prinaša s seboj. 

Kajenje ni priporočljivo niti za zdrave niti bolne ljudi, redko pa pomislimo, da moti 

zdravljenje z nekaterimi zdravili. Kajenje vsekakor škodi tako zdravju kot zdravljenju. 

ObtoËila 

Kajenje preti s srčno-žilnimi boleznimi, ovira 

pa tudi njihovo zdravljenje. Nikotin pospeši srčni 

utrip, zveča krvni tlak, zmanjša prenos in oskrbo 

s kisikom po krvi ter privede do primanjkljaja kisika 

v srčni mišici. Za zdravljenje angine pektoris 

(srčne bolečine) in visokega krvnega tlaka je zato 

treba opustiti kajenje in se zdraviti z zdravili. 

Uporabni so zaviralci adrenergičnih receptorjev 

beta, ker upočasnijo srčni utrip in zmanjšajo krvni 

tlak. Nepoboljšljivi kadilci morajo vzeti večji 

odmerek zdravila, ker bi bil terapijski izid sicer 

slabši ali bi celo popolnoma izostal. Pri nekaterih 

zaviralcih beta, denimo metoprololu in propranololu, 

je neželen vpliv kajenja večji, ker sestavine 

dima znižajo raven zdravila v krvi. Tudi kofein 

pospeši srčni utrip in zviša krvni tlak, ker spodbudi 

sproščanje adrenalina v kri, a je njegov 


NACIONALNA AKCIJA REVIJE NA©A LEKARNA 

škodljivi učinek pri zmerni rabi v primerjavi s 

kajenjem zanemarljiv. Seveda pa pitje kofeinskih 

napitkov, kave, pravega čaja in kole, stopnjuje kadilsko-zdravilski 

zaplet. 

Dihala 

Tobačni dim je kriv za mnoge težave z 

dihanjem, ovira pa tudi zdravljenje s teofilinom, 

zdravilom, ki lajša dihanje, denimo pri astmi in 

kroničnem bronhitisu. Kadilci tobaka ali kanabisa 

in ljudje, ki so izpostavljeni tobačnemu 

dimu, potrebujejo večji odmerek teofilina kot 

nekadilci. Zdravilski zaplet se ne ozira na starost 

in spol bolnika, upoštevati pa ga morajo 

tudi tisti, ki tobak njuhajo ali žvečijo. Neželenega 

vpliva na zdravilo ne povzroči nikotin, ampak 

policiklični ogljikovodiki, ki spodbudijo jetrno 

presnovo teofilina, zato se ta prej izloči iz telesa. 

Medsebojni vpliv je pomemben, saj je treba ob 

pokajenih dvajsetih do štiridesetih cigaretah na 

dan podvojiti odmerek zdravila, če hočemo 

doseči enak terapijski izid. Če pa kadilec opusti 

kajenje, se mu mora odmerek teofilina prilagoditi 

postopoma, saj jetra spet normalno delujejo 

šele čez nekaj mesecev. 

Prebavila 

Kajenje je agresiven dejavnik, ki povzroča 

mnoge težave, med drugim tudi dvanajstnično 

razjedo. Če jo zdravimo z antagonisti H2-receptorjev, 

se pri kadilcu počasneje celi kot pri nekadilcu, 

zato naj bolnik med zdravljenjem s temi 

zdravili ne kadi. Prav tako se razjeda prej ponovi, 

če ozdravljeni bolnik še naprej kadi, zato naj 

opustiti kajenje, ne glede na to, s katerimi zdravili 

si jo je pozdravil. Bolniki z razjedo ali brez 

nje naj bi nehali kaditi, vendar zaradi nikotinske 

odvisnosti nalogo težko opravijo. Zdravljenje z 

antagonistoma H2-receptorjev, cimetidinom ali 

ranitidinom, olajša opustitev škodljive razvade. 

Obe zdravili namreč zvečata raven nikotina v 

krvi, ker upočasnita njegovo izločanje iz telesa. 

Tedaj kadilec poteši slo po nikotinu z manj pokajenega 

tobaka in vrata za preobrazbo v nekadilca 

so odprta. Če ne izkoristi dodatne zdravilske 

priložnosti, se ponujeni korenček spremeni 

v palico. Tobačni dim še naprej kvari tisto, kar 

zdravilo zdravi, obenem pa se zavre zdravilsko 

opravilo. Ob nikotinu zdravilo sicer preide v kri 

hitreje in siloviteje, vendar se tudi prej izloči, 

zato je celotna raven zdravila v krvi manjša in 

terapijski izid slabši. 

Drugo 

Zaradi zvečane jetrne presnove kadilci potrebujejo 

večje odmerke nekaterih benzodiazepinskih 

pomirjeval. Prav tako se jim težje odmerijo 

nekateri antipsihotiki. Analgetik pentazocin 

ublaži bolečino šele ob dodatni polovici 

odmerka. Sladkorni bolniki, ki kadijo, potrebujejo 

tudi do tretjino večji odmerek inzulina. 

Ker kajenje zniža raven dobrega holesterola, so 

kadilke, ki jemljejo kontracepcijske tablete, bolj 

podvržene trombozi. Sestavine tobaka in 

tobačnega dima spremenijo plazemski profil 

(časovni potek ravni zdravila v krvni plazmi) 

mnogih drugih zdravil. Kadar naj spremembe 

ne bi bile klinično pomembne, kot na primer pri 

zdravilih proti epilepsiji, depresiji in krvnim 

strdkom, kajenje ob zdravilskem zdravljenju 

zahteva zdravstveno pozornost zaradi bolnikovih 

osebnih razlik. 

 

 

 

72 NA©A LEKARNA

MESE»NI MOÆNAR 

Razvoj lekarniške 

dejavnosti 

Lekarniπka zbornica Slovenije 

Obstoječi model lekarniške dejavnosti v Sloveniji je treba prilagoditi spremenjenim 

potrebam družbe. Podobno kot v tujini smo tudi v Sloveniji zaznali vse večjo 

porabo zdravil, ki gre predvsem na račun starajoče se populacije in tudi vse bolj 

stresnega načina življenja aktivne populacije. Kot kažejo izkušnje v tujini, je eden 

ključnih izzivov na področju zdravstva obvladovanje stroškov in v okviru tega tudi 

obvladovanje stroškov za zdravila. Ob tem pa ni pomembno le vprašanje, kako 

znižati cene zdravil, ampak tudi, kakšni so možni prihranki zaradi svetovanja 

farmacevtov o učinkoviti in pravilni rabi zdravil. 

Izkušnje v ZDA so namreč pokazale, da so 

stroški za zdravila bistveno višji ob nepravilni 

uporabi zdravil, zato se v tujini usmerjajo 

v razvoj prakse t. i. farmacevtske skrbi. 

Tudi slovenske lekarne želijo z razvojem in 

opravljanjem dodatnih storitev v okviru projekta 

farmacevtske skrbi prispevati k znižanju 

izdatkov za zdravstvo pri nas. 

V Sloveniji je potrebna nova sistemska ureditev, 

ki bo omogočala čim učinkovitejše obvladovanje 

stroškov za zdravila ob nadaljnjem razvoju 

lekarniške dejavnosti. V Lekarniški zbornici 

Slovenije podpiramo rešitev, ki uvaja sodobne 

evropske smernice na področju lekarniške dejavnosti 

tudi v slovensko prakso. Hkrati pa bo 

sistemska ureditev, ki jo predlagamo, prispevala 

k oblikovanju novega, transparentnega modela 

financiranja lekarniške dejavnosti. Ta bo omogočil 

nove storitve za paciente, razvoj lekarniške 

dejavnosti in prihranke v celotnem zdravstvu. 

Predlog rešitev za razvoj lekarniške dejavnosti 

je Lekarniška zbornica Slovenije pripravila v 

okviru sodelovanja v delovni skupini, ki jo je konec 

leta 2006 imenoval minister za zdravje. Naloga 

omenjene skupine, v kateri poleg predstavnikov 

Lekarniške zbornice Slovenije sodelujejo 

tudi predstavniki Ministrstva za zdravje RS, 

Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in 

Zavarovalniškega združenja, je najpozneje do 

konca februarja letos pripraviti predlog modela 

financiranja lekarniške dejavnosti. Na ureditev 

in prihodnji razvoj lekarniške dejavnosti pa bo 

vplival tudi zakon o koncesijah, ki ga je Ministrstvo 

za zdravje že poslalo v javno razpravo. 

Potrebne spremembe v lekarniπki dejavnosti 

Lekarniška dejavnost je del zdravstvene 

dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva 

in zdravstvenih zavodov ter drugih organizacij 



GRAF: 

Primerjava strukture cene zdravil na recept v evropskih državah; 

Vir: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE 

z zdravili. V zadnjih letih je opaziti velik porast 

izdanih zdravil na recept, pa tudi porast uporabe 

preostalih zdravil in prehranskih dopolnil. 

Povečano uporabo zdravil lahko pripišemo predvsem 

spreminjajočim se potrebam družbe, ki se 

spoprijema s trendi staranja populacije in vedno 

bolj stresnim življenjem aktivne populacije. Za 

učinkovito izpolnjevanje osnovnega cilja lekarniške 

dejavnosti je zato treba spremeniti način 

financiranja, omogočiti razvoj lekarniške dejavnosti 

in izkoristiti strokovni potencial farmacevtov, 

kar bi posledično pomenilo uvedbo novih 

storitev in izboljšano kakovost življenja pacientov 

ter dolgoročne prihranke v celotnem 

zdravstvenem sistemu. 

Da so spremembe v načinu financiranja 

lekarniške dejavnosti potrebne, priznava tudi 

država, saj je minister za zdravje konec leta 

2006 že imenoval posebno skupino, ki naj bi 

pripravila predlog novega načina financiranja 

dejavnosti. 

Predlagane spremembe financiranja lekarniπke 

dejavnosti 

Pri predlogu novega načina financiranja 

lekarniške dejavnosti Lekarniška zbornica sledi 

sodobnim evropskim smernicam, ki so pokazale 

pozitivne rezultate tako glede kakovosti obravnave 

pacientov in razvoja lekarniške dejavnosti 

kot tudi finančnih prihrankov za celoten 

zdravstveni sistem. Usmeritev v razvitih državah 

je tako imenovani kombinirani maržnostoritveni 

sistem, ki lekarnam omogoča pokrivanje 

realnih stroškov, državni zdravstveni blagajni 

pa hkrati lažje obvladovanje rasti stroškov 

za delo lekarn, saj je vrednotenje kognitivnih 

lekarniških storitev v kombiniranem sistemu 

neodvisno od cene zdravila. Vrednotenje lekarniških 

storitev bi bilo odvisno od stroškov dela, 

ki pa naraščajo bistveno počasneje kot stroški 

za zdravila. Slovenija bistveno odstopa od prakse 

v državah EU, kar kaže tudi primerjava strukture 

cene zdravil na recept, ki jih skladno s pravilnikom 

o cenah zdravil za uporabo v humani 

medicini regulira država. Glede na vrednost 

izdanih zdravil na recept dobijo lekarne v Sloveniji 

približno sedem odstotkov vrednosti izdanega 

zdravila, v večini evropskih držav pa med 

20 in 30 odstotki (gl. GRAF). 

V Sloveniji je že od leta 1979 v veljavi tako 

imenovani storitveni sistem financiranja lekarniške 

dejavnosti. Osnovna značilnost storitvenega 

sistema vrednotenja lekarniške dejavnosti 

je, da magister farmacije pri izdaji zdravila opravi 

določeno storitev, za katero je finančno 

poplačan. Zaslužek lekarne je torej povsem neodvisen 

od cene zdravila, poleg tega pa storitveni 

sistem ne upošteva dejanskih stroškov (materialnih, 

amortizacije in stroškov dela), ki nastanejo 

pri opravljanju lekarniške dejavnosti in 

so posledica zakonodaje, ki ureja poslovanje 

lekarn. Storitveni sistem je precej kompleksen 

in danes že povsem zastarel, zato ne odraža 

kakovosti opravljenih storitev, hkrati pa močno 

omejuje strokovno vlogo farmacevta in onemogoča 

razvoj lekarniške dejavnosti. Posledice 

neustreznega financiranja lekarniške dejavnosti 

se kažejo tudi v pomanjkanju farmacevtov – 

Slovenija ima v povprečju polovico manj farmacevtov 

glede na število prebivalcev kot razvite 

evropske države – in gostoti lekarniške mreže. 



Preprosto zanesljivejši. Tensoval® duo control. 

Dvojna zanesljivost pri merjenju krvnega tlaka. 

Prednosti in slabosti marænega sistema 

financiranja: 

Prednosti 

- preprost in pregleden sistem 

Slabosti 

- izgublja se nepristranskost farmacevta, saj je 

nagrajen ob prodaji zdravila (draæjega) in ne ob 

podajanju strokovnega nasveta 

- manjπi motiv za razvijanje strokovnih storitev, saj je 

plaËilo vezano na ceno izdelka 

- slabπi poloæaj manjπih lekarn, ki pokrivajo oddaljene 

kraje na periferiji in nimajo zadostne ekonomije 

obsega - poslediËno slabπa preskrba prebivalcev 

zunaj gosto naseljenih podroËij oz. zaprtje teh lekarn 

Prednosti in slabosti storitvenega sistema: 

Prednosti 

- plaËilo farmacevta je neodvisno od cene zdravila - 

zagotovljena strokovna neodvisnost 

- motivacija za razvijanje novih strokovnih storitev, ki 

so dodana vrednost pacientu 

Slabosti 

- zapleten in nepregleden sistem 

- strogo normiranje vsakega postopka, ki omejuje 

proaktivnost farmacevta 

- nezadostno pokrivanje stroπkov lekarne, ki so odvisni 

od cene zdravila 

Cilj, ki ga predlaga Lekarniška zbornica Slovenije, 

je združitev prednosti obeh sistemov v 

kombinirani maržno-storitveni sistem. 


Farmacevtska skrb 

Farmacevtska skrb je zagotavljanje odgovornega 

zdravljenja z zdravili, katerega namen je 

doseganja takšnih terapevtskih izidov, ki 

izboljšajo bolnikovo kakovost življenja. Osnovno 

izhodišče, ki opredeljuje farmacevtovo vlogo 

pri izvajanju kakovostnega in odgovornega 

zdravljenja z zdravili, je, da je težave, povezane z 

zdravili, mogoče preprečiti ali razrešiti na podlagi 

pravočasne povratne informacije med 

spremljanjem rezultatov zdravljenja. Pri tem je 

odločilnega pomena sodelovanje med farmacevtom, 

bolnikom in zdravnikom. Farmacevtska 

skrb je tako teoretično in praktično del primarnega 

zdravstvenega varstva. 

Z uvedbo prakse farmacevtske skrbi bi farmacevti 

zmanjšali obseg težav, povezanih z neporabljenimi 

in potencialno nepravilno uporabljenimi 

zdravili v domačem okolju. Pregled vseh 

pacientovih uporabljenih zdravil in primerjava 

z osebnim farmakoterapevtskim načrtom bi pokazala 

stopnjo sodelovanja pacienta z navodili 

za uporabo zdravil. Poleg varnostnega problema 

»domačih lekarn« pa so po podatkih Zavoda 

za zdravstveno zavarovanje Slovenije neuporabljena 

zdravila v letu 2004 presegla vrednost 7 

milijard tolarjev, stroški, ki so povezani z obolevnostjo 

zaradi napačne rabe zdravil, pa še nadaljnjih 

5,4 milijarde tolarjev (www.zzzs.si). 

Farmacevtsko skrb želimo v prvem koraku uvesti 

pri sladkorni bolezni, hipertenziji in astmi 

ter za posebne skupine, kot so starostniki, mladostniki 

in aktivna populacija. 

Farmacevtska skrb pomeni usmeritev k bolniku 

in njegovi zaščiti, tako da se s strokovno 

usposobljenostjo, pristojnostmi in etično odgovornostjo 

prepreči napačno zdravljenje in skrbi 

za kakovostnejše življenje. V proces odločanja o 

zdravljenju se poleg zdravnika in farmacevta 

vključi tudi pacient, s takšnim aktivnim pristopom 

pa se gradi partnerski odnos med pacientom, 

zdravnikom in farmacevtom. 

Naročnik oglasa: PAUL HARTMANN Adriatic, d.o.o., Ljubljana 

Tensoval® 

duo control 

Akcija STARO za NOVO: 

Če prinesete nazaj svoj stari merilnik krvnega tlaka kateregakoli proizvajalca, 

vam pri nakupu merilnika Tensoval Duo Control priznamo dodaten popust. 

Za vse informacije povprašajte v lekarni ali specializirani trgovini. 

Tensoval duo control je edini merilnik krvnega tlaka z edinstveno 

kombinacijo dveh profesionalnih merilnih tehnologij. 

Prvič nam je uspelo združiti veliko natančnost stetoskopske metode merjenja krvnega 

tlaka, ki jo uporabljajo zdravniki s popolnim udobjem, ki jo zagotavlja samodejni 

merilnik krvnega tlaka. 

Duo Sensor technology ® zagotavlja: 

• zelo natančne meritve, 

• preprosto uporabo in izredno udobje pri merjenju, 

• uporabo merilnika za ljudi z visokim krvnim tlakom in 

različnimi vrstami motenj srčnega ritma 

Merilniki Tensoval duo control so na voljo le v lekarnah in specializiranih trgovinah. 

NA©A LEKARNA 79


Primeri: 

Farmacevtska skrb pri starostnikih: 

• Izdelava terapevtskih shem, ki vključujejo 

zdravila, predpisana na recept, in zdravila 

za samozdravljenje. Shema jemanja zdravil 

se izdeluje ob sodelovanju pacienta in 

njegovega osebnega zdravnika (osebni 

zdravnik – pacient – izbrana lekarna). 

• Dodatno izobraževanje pacientov (organiziranje 

predavanj, predstavitev uporabe novih 

zdravilnih oblik ...). 

• Brezplačno merjenje pritiska, holesterola, 

TGL, krvnega sladkorja in vodenje evidenc. 

• Sodelovanje s patronažno službo. 

Farmacevtska skrb pri aktivni populaciji: 

• V dogovoru s pacientom in njegovim 

izbranim zdravnikom se poskrbi za 

pravočasen predpis recepta in izdajo 

zdravila. 

• Svetovanje o dodatni terapiji – glede na 

potrebe pacienta (stres, nepravilna prehrana 

...). 

• »Opozorilni znaki«: dogovorimo se za obisk 

zdravnika (termin). 

Kam z odpadnimi zdravili? 

Kot je bilo omenjeno æe v prejπnji πtevilki, bomo v 

Druπtvu πtudentov farmacije Slovenije pod okriljem 

farmacevtske druæbe Lek, d.d., aprila organizirali 

“Leciklarno”, akcijo zbiranja neuporabljenih zdravil 

iz gospodinjstev v osrednjeslovenski regiji. 

Akcija bo potekala vsako soboto v aprilu (torej 7., 

14., 21. in 28. aprila) med 8. in 14. uro, in sicer na 

stojnicah, opremljenih z ustreznimi zabojniki. Stojnice 

bodo postavljene: 

v Ljubljani: Preπernov trg, 

Mercator Center ©iπka, 

BTC (Hala A, Aleja mladih); 

v Kamniku: Mercator Center Kamnik; 

v Domæalah: Mestni trg; 

na Vrhniki: Sodnijski trg; 

v Grosupljem: stari gasilski dom. 

Farmacevtska skrb pri otrocih in mladostnikih: 

• Redno sodelovanje z osnovnimi šolami – 

izobraževanje otrok o varni in pravilni 

uporabi zdravil, seznanjanje s pravilnim 

načinom jemanja zdravil, shranjevanjem, z 

uničevanjem zdravil itd. 

• Sodelovanje pri zdravljenju odvisnikov 

(zloraba zdravil) v sodelovanju z izbranim 

zdravnikom. 

Koncept izbrane lekarne 

Neželeni učinki zdravil in napake pri zdravljenju 

z zdravili povzročajo izjemno velik in pogosto 

prikrit strošek, ki se kaže v večji obolevnosti 

prebivalstva, povečanem številu obiskov 

pri splošnih zdravnikih in specialistih, povečanem 

številu hospitalizacij in povečani porabi 

zdravil. Zato Lekarniška zbornica Slovenija podpira 

uvedbo koncepta izbrane lekarne, ki pomeni 

nadgradnjo obstoječega sistema upravljanja 

in preskrbe z zdravili. Izbrana lekarna je 

tista lekarna, ki skrbi za varno, kakovostno in 

stroškovno učinkovito zdravljenje z zdravili pri 

posameznem pacientu. Tako zbira in vodi dokumentacijo 

o opredeljenih pacientih ter vseh 

Zdravila bomo po koncu akcije popisali, za ustrezno 

odstranitev zbranih zdravil pa bosta poskrbeli podjetji 

Kemis in Snaga. 

Po konËani akciji bomo predstavili ugotovitve - kje 

so vzroki za to, da se zdravila ne porabijo v celoti, 

kakπne so moænosti za zbiranje zdravil v prihodnosti 

in kakπni so naπi predlogi. 

njihovih zdravilih, skupaj z zdravili za samozdravljenje 

in bolnišnično zdravljenje, ter 

deluje po metodologiji farmacevtske skrbi. Gre 

torej za koncept, ki je primerljiv z izbiro 

družinskega osebnega zdravnika. 

Takšen sistem upravljanja zdravil v središče 

postavlja posameznega pacienta in zagotavlja 

spremljanje izidov zdravljenja. Zato končni cilj 

ni zgolj izgradnja informacijske podpore predpisovanju 

in izdajanju zdravil, marveč zagotavljanje 

optimalnih izidov pri zdravljenju pacientov. 

Sistem temelji na partnerskem pristopu k 

izgradnji modela integrirane zdravstvene skrbi. 

Osnovni cilji so izboljšati dostopnost do informacij 

o zdravilih za posameznega pacienta, optimizirati 

klinične, humanistične in ekonomske 

izide, zmanjšati število obiskov pri zdravnikih 

splošne medicine in specialistih ter število hospitalizacij. 

Z uvedbo institucije izbrane lekarne želijo 

članice Lekarniške zbornice Slovenije omogočiti C 

optimizacijo farmakoterapije v ambulantnem 

M 

in bolnišničnem zdravljenju, koncept pa 

Y 

vključuje tudi preventivo ter zdravstveno vz- 

CM 

gojo. Sistem upravljanja zdravil po metodologiji 

MY 

farmacevtske skrbi v izbrani lekarni praviloma 

izvajajo lekarniški farmacevti kot integralni del CY 

zdravstva. 

Vabilo Žalskih lekarn – 

Za zdravje na Sv. Jedrt 

q 

Ob svetovnem dnevu zdravja vas Žalske lekarne 

v nedeljo, 15. aprila, vabijo na šesti rekreativni 

pohod od Žalca do Sv. Jedrti. 

S tradicionalnega zbirališča v športnem centru 

Žalec (pred I. osnovno šolo v Žalcu) vas bodo na 

pot ob 9. uri kot vsa leta doslej pospremili 

izkušeni planinski vodniki iz okoliških 

planinskih društev. 

Menda bo veliko veselih ljudi, ki bodo v stiku z 

naravo pozabili na vsakodnevni stres, se 

sprostili, predvsem pa se prešerno nasmejali in 

napolnili z notranjo energijo, ki bo še dolgo 

odsevala! Ne verjamete? Pridružite se nam na 

rekreativnem pohodu in se prepričajte sami! 

Na akcijo lahko prinesete tako zdravila, ki jim je pretekel 

rok uporabnosti, kot tudi zdravila, ki jim rok 

ne pozabite: »Razgibajmo življenje z Žalskimi 

Preventiva je medicina 21. stoletja, pravijo, zato 

uporabnosti πe ni pretekel, vendar pa veste, da jih 

Matej Dobravc VerbiË, 

lekarnami v nedeljo, 15. aprila!« 

ne boste veË potrebovali. 

Vodja projekta 

80 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 81 

CMY 

K

NA©A LEKARNA SVETUJE 

Skrivnost Eskimov 

Eskimi imajo povpreËno boljπe 

vrednosti holesterola in bolj zdrav srËni 

in æilni sistem od Srednjeevropejca. 

Njihova poglavitna prehrana so 

severnomorske ribe, ki vsebujejo 

omega-3 maπËobne kisline. Dr. Bohm 

Omega-3 forte kapsule, z dodatkom 

lanenega olja in omega-9 iz oljËnega 

olja v kapsuli, pomembno prispevajo k 

zdravju vaπega srca in oæilja. 

najnovejπimi znanstvenimi dognanji, ki 

ga predstavljajo v novem izdelku 

Lipometric. Zagotavljajo izgubo obsega 

1 cm æe po enem mesecu in vidno 

zmanjπanje celulita. 

Naravna pomoË pri uravnavanju 

telesne teæe 

Da boste dosegli æeleno telesno teæo, 

hkrati oblikovali miπice in postali vitki 

ter uskladili sorazmernost oblin svojega 

telesa, priporoËamo Natural Wealth® 

Tonalin® CLA Forte - ohranja miπiËno 

maso, pospeπuje razgradnjo maπËob iz 

maπËobnih zalog in zmanjπuje novo 

skladiπËenje maπËob v maπËobno tkivo. 

Vsebuje 1.000 mg aktivne sestavine v 

eni kapsuli. 

Nov izvod 

mesečnika Naša 

lekarna poiščite v 

svoji najljubši 

lekarni, kjer je na 

voljo na ličnem 

stojalu! 

Novosti iz Nuxa 

Topli sonËni æarki bodo poËasi z nas 

sneli topla oblaËila. Da boste pokazale 

kar najlepπo in negovano koæo 

priporoËamo tri novosti iz laboratorijev 

Nuxe. Piling za telo za gladko in mehko 

koæo, 24-urni hranilno-vlaæilni losjon za 

vlaæenje koæe celega telesa in 

intenzivno uËvrstilno kremo. Krema je 

πe posebej priporoËljiva pri spremembah 

telesne teæe, na primer po porodu 

ali ponavljajoËih dietah. 

Zmanjπajte odveËne obloge in 

oblikujte svojo postavo 

Laboratoriji Vichy predstavljajo 

inovacijo na podroËju nege za hujπanje. 

Svojo ekspertizo o vitkosti so obogatili z 

Z masaæo do sprostitve 

Za sprostitev po napornem dnevu ali 

πportnih naporih si privoπËite masaæo. 

»e imate sreËo in vas razvajajo roke 

vaπega partnerja(ke), vam priporoËamo 

uporabo zeliπËne masaæe prijetnega 

vonja. Izdelana je iz naravnih surovin, 

ne vsebuje konzervansov in barvil. Se 

hitro vpija v koæo in ne puπËa mastnih 

sledi in madeæev na oblaËilih. 

Uporabljate jo lahko tudi za obkladke ali 

kot dodatek kopelim. 

Visine - za utrujene in suhe oËi 

Veter, klimatske in centralne naprave, 

nizka vlaænost in seveda vsakodnevna 

utrujenost, izsuπijo naπe oËi. Pomagajte 

si z Visine Dry eyes gelom, ki blaæilno 

pomaga suhim oËem, nudi takojπnje 

olajπanje in dolgotrajno sveæino. Za zelo 

suhe oËi pa poiπËite Visine Intensive za 

zelo suhe oËi. Ne spreglejte pomembnih 

stvari, Ëe jih lahko vidite! 

Izbor pripravljamo v uredniπtvu. 


Prepriča v sekundi. 

Novi Touran. 

Če boste na zadnjih sedežih na lepem naleteli 

na sošolce svojih otrok, bo za to »kriv« vaš 

novi Touran. S super dizajnom in tehnologijo 

pa ne bo osvojil samo njih – prepričal bo tudi 

vas! Sekunda, in že boste občudovali 

zmogljive žaromete s triosno elipsoidno 

zasnovo, novo kromirano mrežo hladilnika in 

atraktivna 16-colska aluminijasta platišča 

Atlanta. Na poti se boste zlahka prepustili 

udobju enojnih sedežev in serijskemu radiu 

RCD 300, ki obvlada tudi MP3 datoteke. 

Še nasvet: ko si boste ponovno želeli vsaj 

malo miru, na roditeljskem sestanku svetujte 

staršem, naj se pri Volkswagnovem trgovcu 

čim prej dogovorijo za testno vožnjo. 

Novi Touran 


Porsche Slovenija, Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana, Skupna poraba: 5,9 – 8,1 l/100 km. EmisijeCO2: 156 – 193 g/km

NL 10v9.indd - NaÅ¡a lekarna

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?