NL 10v9.indd - Naša lekarna

MEDICINSKO ZRCALO
Vrtoglavico lahko
ustavimo
Majda Spindler, dr. med., spec. ORL, Oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Sploπna bolniπnica Maribor
Pri vrtoglavici gre največkrat za prehodne motnje v delovanju ravnotežnega
sistema. Težave so sicer zoprne, niso pa nevarne. Vendar pa je lahko vrtoglavica
tudi znak resnega obolenja ali stanja, ki ogroža bolnikovo življenje, torej jo je
treba takoj obravnavati in zdraviti.
Pri vrtoglavici ima bolnik občutek, da je
močno prizadet, in njegove življenjske
funkcije so ovirane. Nastopi vegetativna
reakcija, ki se kaže s slabostjo, bruhanjem,
potenjem in bledico, pojavi se strah, ki
težave še stopnjuje. Pri kroničnih ali ponavljajočih
se težavah z vrtoglavico se omenjeni
znaki zmanjšajo, pojavijo pa se nezadovoljstvo,
izguba zaupanja, sumničavost, moteno osebno
življenje in zmanjšana motiviranost za delo.
Vrtoglavica je simptom, vzroki zanjo pa so
številni. Podatki, ki jih ob pregledu navaja bolnik,
so zaradi njegove splošne prizadetosti in
strahu pogosto nezanesljivi in nepopolni. Težave
pri obravnavanju motenj v ravnotežju ima tudi
zdravnik, ker delovanje ravnotežnega sistema še
ni povsem razjasnjeno. Testi ravnotežja ne
dajejo vseh želenih podatkov, njihova specifičnost
in občutljivost pa sta nizki.
Anamneza, torej opis težav, je pri diagnostiki
vrtoglavice zelo pomembna. V 70 do 80 odstotkih
lahko že iz anamneze z veliko verjetnostjo
sklepamo o vzroku težav in s tem prihranimo
bolniku nepotrebne preiskave ter obiske pri
različnih specialistih, zato je pomembna dobra
komunikacija med bolnikom in zdravnikom.
Vzrokov za vrtoglavico je veliko. Vrtoglavica
je lahko po mestu nastanka vestibularna, torej je
vzrok zanjo v ravnotežnem sistemu, ali nevestibularna,
z vzrokom v drugih organih, ki sodelujejo
pri vzdrževanju ravnotežja. Periferna vestibularna
vrtoglavica daje občutek gibanja, vrtenja,
padanja ali lebdenja, centralna vestibularna vrtoglavica
pa občutek nihanja, pijanosti, splošne nestabilnosti
in motnje koordinacije. Nevestibularna
vrtoglavica povzroča občutek nenadne
omotičnosti, slabosti v nogah, stanja kot pred izgubo
zavesti, dvojnega vida, temnenja ali iskrenja
pred očmi, občutek utrujenosti, strahu, celo panike.
Te težave bolniki pogosto imenujejo omotica.
Poleg opisanih značilnih znakov periferne vestibularne
vrtoglavice se lahko pojavijo še
poslabšanje sluha, šumenje ali drugi zvoki v
ušesih, motnje vida, motnje v delovanju mišic na
obrazu ali telesu, glavobol, motnje govora, spomina,
koncentracije ter znaki infekta.
Težave lahko trajajo različno dolgo – odvisno
od njihovega vzroka –, od nekaj sekund do
nekaj mesecev ali let. Prisotne so lahko stalno
ali se ponavljajo, pojavljajo se lahko spontano ali
na provokacijo.
Med pogostejšimi vzroki za vestibularno vrtoglavico
so benigna paroksizmalna položajna
vrtoglavica (manj kot minuto trajajoča vrtoglavica
pri določenem položaju telesa, navadno poleganju),
Menierova bolezen, paroksizmalna vrtoglavica
in nevronitis vestibularis. Med redkejšimi
vzroki pa so vnetje ravnotežnega organa
zaradi širjenja vnetja iz srednjega ušesa – labirintitis
–, herpes zoster oticus, nenadna idiopatska
naglušnost, borelioza, perilimfatična fistula,
otoskleroza, različne vrste poškodb glave in vratne
hrbtenice, migrena itd.
Načeloma lahko bolnik sam loči vrtoglavico
od omotice, vendar mora o vrtoglavici nekaj vedeti,
jo opazovati in tudi znati opisati, kar pa je
pri splošni prizadetosti težko.
Naše izkušnje kažejo, da le manjši del bolnikov
sam zadovoljivo opiše težave. Še tako
značilnih težav, kakršne so pri benigni paroksizmalni
položajni vrtoglavici, skoraj 50 odstotkov
bolnikov ne zna pravilno opisati. Težave
se med trajanjem bolezni zaradi različnih vzrokov
tudi spreminjajo in zato je razločevanje med
vestibularno in nevestibularno vrtoglavico
(omotico) oteženo. Če bolnik premaga paniko,
lahko ugotovi, kakšno vrtoglavico ima in ali ima
46 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 47