NL 10v9.indd - Naša lekarna
NL 10v9.indd - Naša lekarna
NL 10v9.indd - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
MESE»NI MOÆNAR<br />
GRAF:<br />
Primerjava strukture cene zdravil na recept v evropskih državah;<br />
Vir: MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE<br />
z zdravili. V zadnjih letih je opaziti velik porast<br />
izdanih zdravil na recept, pa tudi porast uporabe<br />
preostalih zdravil in prehranskih dopolnil.<br />
Povečano uporabo zdravil lahko pripišemo predvsem<br />
spreminjajočim se potrebam družbe, ki se<br />
spoprijema s trendi staranja populacije in vedno<br />
bolj stresnim življenjem aktivne populacije. Za<br />
učinkovito izpolnjevanje osnovnega cilja lekarniške<br />
dejavnosti je zato treba spremeniti način<br />
financiranja, omogočiti razvoj lekarniške dejavnosti<br />
in izkoristiti strokovni potencial farmacevtov,<br />
kar bi posledično pomenilo uvedbo novih<br />
storitev in izboljšano kakovost življenja pacientov<br />
ter dolgoročne prihranke v celotnem<br />
zdravstvenem sistemu.<br />
Da so spremembe v načinu financiranja<br />
lekarniške dejavnosti potrebne, priznava tudi<br />
država, saj je minister za zdravje konec leta<br />
2006 že imenoval posebno skupino, ki naj bi<br />
pripravila predlog novega načina financiranja<br />
dejavnosti.<br />
Predlagane spremembe financiranja lekarniπke<br />
dejavnosti<br />
Pri predlogu novega načina financiranja<br />
lekarniške dejavnosti Lekarniška zbornica sledi<br />
sodobnim evropskim smernicam, ki so pokazale<br />
pozitivne rezultate tako glede kakovosti obravnave<br />
pacientov in razvoja lekarniške dejavnosti<br />
kot tudi finančnih prihrankov za celoten<br />
zdravstveni sistem. Usmeritev v razvitih državah<br />
je tako imenovani kombinirani maržnostoritveni<br />
sistem, ki <strong>lekarna</strong>m omogoča pokrivanje<br />
realnih stroškov, državni zdravstveni blagajni<br />
pa hkrati lažje obvladovanje rasti stroškov<br />
za delo lekarn, saj je vrednotenje kognitivnih<br />
lekarniških storitev v kombiniranem sistemu<br />
neodvisno od cene zdravila. Vrednotenje lekarniških<br />
storitev bi bilo odvisno od stroškov dela,<br />
ki pa naraščajo bistveno počasneje kot stroški<br />
za zdravila. Slovenija bistveno odstopa od prakse<br />
v državah EU, kar kaže tudi primerjava strukture<br />
cene zdravil na recept, ki jih skladno s pravilnikom<br />
o cenah zdravil za uporabo v humani<br />
medicini regulira država. Glede na vrednost<br />
izdanih zdravil na recept dobijo lekarne v Sloveniji<br />
približno sedem odstotkov vrednosti izdanega<br />
zdravila, v večini evropskih držav pa med<br />
20 in 30 odstotki (gl. GRAF).<br />
V Sloveniji je že od leta 1979 v veljavi tako<br />
imenovani storitveni sistem financiranja lekarniške<br />
dejavnosti. Osnovna značilnost storitvenega<br />
sistema vrednotenja lekarniške dejavnosti<br />
je, da magister farmacije pri izdaji zdravila opravi<br />
določeno storitev, za katero je finančno<br />
poplačan. Zaslužek lekarne je torej povsem neodvisen<br />
od cene zdravila, poleg tega pa storitveni<br />
sistem ne upošteva dejanskih stroškov (materialnih,<br />
amortizacije in stroškov dela), ki nastanejo<br />
pri opravljanju lekarniške dejavnosti in<br />
so posledica zakonodaje, ki ureja poslovanje<br />
lekarn. Storitveni sistem je precej kompleksen<br />
in danes že povsem zastarel, zato ne odraža<br />
kakovosti opravljenih storitev, hkrati pa močno<br />
omejuje strokovno vlogo farmacevta in onemogoča<br />
razvoj lekarniške dejavnosti. Posledice<br />
neustreznega financiranja lekarniške dejavnosti<br />
se kažejo tudi v pomanjkanju farmacevtov –<br />
Slovenija ima v povprečju polovico manj farmacevtov<br />
glede na število prebivalcev kot razvite<br />
evropske države – in gostoti lekarniške mreže.<br />
76 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 77
Change language