NL 10v9.indd - Naša lekarna

OTROCI IN MLADOSTNIKI
Zadnje statistike kaæejo, da se je revπËina oz.
dohodkovna neenakost v druæinah z otroki do 21.
leta starosti med letoma 1998 in 2002 z 12 %
zmanjπala na 10 %. Toda pri razlagi teh statistik
moramo biti previdni, saj po drugi strani podatki
raziskave Z zdravjem povezano vedenje kaæejo, da
gre 13 % otrok laËnih v πolo ali v posteljo, zato ker
doma ni hrane (vkljuËeni so tudi tisti, ki se jim to
zgodi vËasih).
Naslednji velik problem je nasilje. Centri za
socialno delo in policija opozarjajo, da se prva
kazniva dejanja pojavljajo vse bolj zgodaj, tj. pri
otrocih, starih do 14 let, ter da se pri istih osebah
ponavljajo. Pri nasilju v šolah je zaskrbljujoče,
da kar 43 % osnovnošolcev in 57 % srednješolcev
trpinčenja ne bi poskusilo ustaviti. Razlogi lahko
tičijo v tolerantnosti do nasilja in slabem prepoznavanju,
kaj je nasilje in kaj še ne. Zelo verjetno
pa je mlade tudi strah, da bi sami postali
žrtve, če bi posegli v nasilno dejanje. Poleg tega
otroci zelo redko poročajo učiteljem o nasilju,
pa tudi starši določenih nasilnih dejanj ne razumejo
kot nasilje. Vse to nas opozarja, da do nasilja
še nismo dovolj občutljivi in da je dobro, da
se o njem pogovarjamo.
Raziskave kaæejo, da so vodilni problemi zdravja otok
in mladostnikov - namerne in nenamerne poπkodbe,
motnje duπevnega in druæbenega zdravja, tvegano
spolno vedenje, nezdrav æivljenjski slog (malo
gibanja, nezdravo prehranjevanje, dolgotrajno
gledanje televizije) ter trpinËenje, pretepanje itd. -
soodvisni od druæbenih sprememb na podroËju
izobraæevanja in zaposlovanja ter od revπËine,
nasilja, odnosa do mladih in podobnega.
Ne smemo pozabiti na revščino, vendar jo je
treba razumeti pravilno: revščino je krivično razlagati
le glede na dohodke v družini, v kateri otroci
odraščajo. Gre za tako imenovano absolutno
revščino, ki zajema tudi dostopnost do zdravstvenega
sistema in izobraževanja kot enega pomembnih
dejavnikov v boju proti revščini, družinsko
in vrstniško povezanost ter seveda subjektivno
oceno občutja revščine, ki izhaja iz socialne
izključenosti. Ta na otroku pusti hude posledice,
saj ne more zgraditi pozitivne samopodobe in ne
more vstopiti v socialno mrežo, da bi se tako
okrepil ter uresničeval svoje pravice v družbi.
Nad tem podatkom se je treba zamisliti. Tudi
poročila humanitarnih organizacij kažejo, da je
povpraševanje po pomoči vse večje. Družba mora
zato ohranjati dostopnost do šolanja in z vsemi
možnimi mehanizmi dosegati, da kar največ mladostnikov
vztraja v šolskem sistemu ter jih, glede
na njihove sposobnosti, izobrazi do najvišje
mogoče stopnje. Sistem izobraževanja se mora
prilagoditi posebnostim otrok, saj jih s tem iztrgamo
iz revščine in socialne izključenosti.
Po besedah mag. Polone Brcar, specialistke
πolske medicine z Inπtituta za varovanje zdravja,
ki se z otroki in mladostniki ukvarja æe 20 let,
nov trend v ekonomskem in politiËnem æivljenju
prinaπa drugaËna merila samouresniËitve mladih.
Tako sta zdaj pomembna individualni uspeh in
uspeh v karieri. Mlad Ëlovek se ne spraπuje veË,
“kdo sem jaz”, temveË, “kako naj se predstavim
drugim, da bom vπeËen in konkurenËen”.
Uporniπtvo, ki je tako znaËilno za mlade, ter boj za
praviËnost in enakost so se umaknili strahu zaradi
eksistence. Mladi se sreËujejo z brezposelnostjo, s
pomanjkanjem denarja, pritiski v πoli. Vedo, da
morajo biti uspeπni, konËati πtudij, da bodo
konkurenËni na trgu delovne sile. ProblematiËen
postaja tudi prehod iz πolanja v zaposlitev. Kje je
stabilna zaposlitev in ali jo sploh πe lahko
priËakujemo? Spremenile so se tudi druæine;
druæina ni veË avtoriteta, temveË postaja vse bolj
demokratiËna skupnost, v kateri se starπi z otroki
pogajajo. Iz te druæine pa otrok preide v trdo
druæbo, ki je demokratiËna le v narekovajih.
Ponosni smo, da je
Aspirin ® v Sloveniji
izbran za SUPERBRAND!
58 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 59