NL 10v9.indd - Naša lekarna

MEDICINSKO ZRCALO
Diagnoza narkolepsije je klinična. Pri
bolnikih, ki imajo vse glavne simptome
narkolepsije, je zelo malo
možnosti, da bi bila vzrok zanje
kakšna druga bolezen. Seveda pa moramo vedno
pomisliti tudi na možnost sekundarne narkolepsije
(narkolepsija zaradi nekega drugega vzroka
v možganih), kar lahko izključimo s slikovno
diagnostiko možganov (CT, MRI glave).
Narkolepsijo potrdi specialist nevrolog somnolog
z metodo polisomnografije, ki jo bolnik
opravi v somnološkem laboratoriju. Za natančno
Kadar bolniki občutijo hudo čezmerno zaspanost,
morajo o tem poročati osebnemu zdravniku,
ki opravi osnovni internistični pregled in
laboratorijske preiskave, s katerimi izključi druge
bolezni, ki bi se lahko kazale s čezmerno zaspanostjo
(slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice,
infekcijska obolenja ...). Potem sledi napotitev
k specialistu nevrologu somnologu, ki se z
bolnikom natančno pogovori in ga povpraša po
tipičnih simptomih narkolepsije. Če bolnik navaja
vse simptome narkolepsije, je postavitev
diagnoze že klinična. Seveda pa je treba bolnika
klinično pregledati (osnovni otorinolaringološki
in nevrološki pregled), po potrebi pa se odločimo
tudi za slikovno diagnostiko možganov
(CT ali MRI) in morebitne druge preiskave. Nato
bolnike po navadi kratkotrajno hospitaliziramo
(dva dni) in v tem času naredimo nočno in dnevno
poligrafsko snemanje spanja ter genetske
preiskave krvi.
Pri bolnikih, pri katerih sumimo na narkolepsijo,
moramo izključiti tudi druge bolezni
(elektrookulografija – EOG) in mišične aktivnosti
(elektromiografija – EMG). Največkrat pri bolnikih
med spanjem spremljamo tudi dihanje, bitje
srca, zasičenost krvi s kisikom ... Preiskovanec
v sobi spi sam, v sosednjem prostoru pa ga budno
spremlja nevrofiziološki asistent/asistentka, ki
skrbi, da je posnetek tehnično neoporečen, in je
pacientu na voljo vso noč. Pri bolnikih z narkolepsijo
moramo poleg celonočnega snemanja
spanja opraviti še teste srednje latence uspavanja,
s katerimi objektivno merimo dnevno zaspanost.
postavitev diagnoze narkolepsija sta vedno potrebni
nočna in dnevna polisomnografija (test
srednje latence uspavanja).
spanja, ki bi lahko povzročale zaspanost (motnje
dihanja med spanjem, druge oblike čezmerne
dnevne zaspanosti, sindrom nemirnih nog in
periodičnih gibov udov med spanjem ...). Bolnike
je zato treba poligrafsko snemati v laboratoriju za
motnje spanja (na inštitutu za klinično nevrofiziologijo
v ljubljanskem kliničnem centru), kjer
speče bolnike neprekinjeno snemamo vso noč.
Polisomnografija je objektivna metoda za
spremljanje spečega preiskovanca.
Gre za hkratno beleženje več fizioloških aktivnosti
med spanjem: možganske aktivnosti (elektroencefalografija
– EEG), gibanja očesnih zrkel
42 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 43