Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ko zaradi strmine z desno nogo stopamo na konice<br />
derez. Pri tem leva noga počiva, ritem menjave<br />
položaja pa je na 10 do 20 korakov. Če je mogoče,<br />
hodimo v ključih. Cepin držimo ves čas z zgornjo<br />
roko in ga pri hoji v ključih izmenjamo pri vsakem<br />
obratu, kar je še en razlog več, da zapestno zanko<br />
pustimo doma. Za počitek si izklešemo stopinje, da<br />
udobneje in varneje počivamo. Pri plezanju skokov<br />
se je priporočljivo varovati. V naših grapah bomo<br />
srečali veliko skalnih rogljev in debelejše veje rušja,<br />
ki nam pridejo prav za varovanje. Sidrišče lahko<br />
izdelamo tudi s klini v skali ali pa v snegu s cepinom,<br />
ki ga pod kotom 100° zapičimo vanj tako, da je glava<br />
cepina pravokotno na strmino. Nanj pritrdimo<br />
neskončni trak in se vanj vpnemo z glavno vrvjo<br />
z bičevim vozlom. Varujemo preko telesa bočno,<br />
vrv naj bo ves čas med telesom in pobočjem. Zadnjo<br />
oviro, preden se bomo ogreli na soncu, lahko<br />
pričakujemo na izstopu iz grape, kjer nas preseneti<br />
opast, preko katere se moramo »skopáti«.<br />
Sestop<br />
Osvojitev vrha je šele na polovici ture, kar sem sam<br />
dodobra občutil lani, ko sva s Tinkaro prečila greben<br />
Loške stene in sva za sestop rabila še enkrat toliko<br />
časa kot za celotno prečenje. Najbolje je, da pridemo<br />
na označeno planinsko pot, kar v naših gorah ni<br />
redkost. Še bolje je, če je pot shojena, saj bomo ponavadi<br />
iz grape sredi popoldneva, ko je sneg dodobra<br />
zmehčan, in potem bomo preklinjali in prodajali<br />
opremo, ko bomo gazili do »riti« in naprej. Slabost<br />
tega je lahko, da pot zavije v drugo dolino, ne v tisto,<br />
kjer je naš avto. Potem nas čaka klicanje in čakanje<br />
Literatura:<br />
Gregor Kresal: Zimski vzponi. Sidarta, 2007.<br />
Simon Slejko: Sinji trakovi. PD Matica, 1995.<br />
Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slovenskih<br />
gorah, gorniški vodnik. Sidarta, 2004.<br />
Prav pridejo tudi vsi plezalni in tudi turnosmučarski<br />
vodniki (npr.: A. Zorčič, D. Ogrinec:<br />
Strme smučine).<br />
Spletne strani:<br />
http://www.gore-ljudje.net<br />
http://www.turni-klub-gora.si<br />
http://www.plezanje.net/climbing/index.asp<br />
http://www.alpinizem.info/index.php<br />
in hoja po asfaltu in znova preklinjanje. Elegantneje<br />
je, če lahko sestopimo po smeri vzpona, kar ni vedno<br />
mogoče. Računati moramo tudi na krajše zimske<br />
dneve in utrujenost zaradi vzpona. Priporočljivo<br />
je tudi, da goro poznamo od prej in da smo se na<br />
turo dobro pripravili že doma s pregledom karte in<br />
načrtom ture. Pri sestopu si lahko pomagamo z eno<br />
palico in cepinom samo v primeru, da imamo na<br />
nogah dereze, oziroma z dvema palicama, če derez<br />
nimamo. Palic pri sestopu nikoli nimamo z zanko<br />
pripetih na zapestje, saj s tem tvegamo zlom roke,<br />
če nam palica pride med noge ali če jo po nesreči<br />
pohodimo. Če je sneg južen in teren omogoča hojo<br />
brez derez, jih snamemo, saj bomo v nasprotnem<br />
primeru imeli več opravka s čiščenjem »cokel«,<br />
hkrati pa dereze zaradi teže upočasnijo hojo za 10<br />
do 15 odstotkov.<br />
Še pred obiskom picerije<br />
Končno smo prispeli do avta; da bo tura popolna,<br />
nas čaka podrobna analiza dneva in ker smo lačni<br />
in žejni, bomo odšli … Pred tem pa moramo omeniti<br />
še nevarnosti, ki nas lahko presenetijo na naši<br />
pustolovščini. Večkrat smo omenili plaz. V grapi<br />
nas lahko preseneti predvsem kloža. Bela past napihanega<br />
snega, ki čaka, da nas »popelje« v dolino,<br />
in je najpogostejši vzrok smrti v slovenskih gorah.<br />
Ravno tako ne smemo pozabiti na možnost plazu<br />
pri sestopu, kjer so lahko zaradi konfiguracije terena<br />
in lege popolnoma drugačne razmere. Upoštevajmo<br />
nasvete za gibanje po plazovitem terenu. Potem je<br />
tu še padajoče kamenje, ki leti ravno v grape, pa na<br />
vstopu robne zevi, ki kot skrita past čakajo, da nas<br />
pogoltnejo, in so lahko globoke tudi do 30 m (eno<br />
takšnih najdete pod Centralnim slapom v Prisojniku).<br />
Potem pa še mraz, sonce, veter, megla, kratki<br />
dnevi in še bi lahko naštevali. Ves čas moramo imeti<br />
odprte oči in seveda vedeti, kaj nas lahko preseneti.<br />
Priporočam, da preberete knjigo Pita Schuberta –<br />
Nevarnosti v gorah (Planinska založba).<br />
Območja v Sloveniji<br />
Slovenski alpski svet je s svojo konfiguracijo idealen<br />
vrtec za plezanje grap. Najbolj znana področja<br />
so na Jezerskem, Okrešelj, Mangartska planina in<br />
Vršič. Seveda pa ima vsaka gorska skupina nekaj<br />
»cukrčkov«, ki jih je vredno obiskati. m<br />
8
Change language