1. PDF document (6282 kB)

pozabili ob pogledu na veličastni luft med nogami.
Smo že v položnejšem izstopnem delu stene, o čemer
priča tudi sidrišče, narejeno na nosilcu bodeče žice.
Očitno so se že Italijani bali prvenstvenega vzpona
avstrijskih cesarskih lovcev pred 90 leti. Zložimo
vrvi in ker sem preveč pameten oziroma mi ne diši
50-metrska prečka v levo pod ogromno opastjo,
kamor vodijo sledi, rinem naravnost in še tik pod
vrhom na manjšem skoku izvajam ravnotežni balet
po »moki« na gladkih ploščah. Nič pametnega, za
kar bi se prijel ali vsaj kamor bi lahko zataknil cepin.
Malo više je opast prekinjena in prevalim se v
popolnoma drug svet, temperatura poskoči za vsaj
10 stopinj in oslepi me svetloba varilnega aparata.
Kakšen kontrast, prehod iz severne stene na južna
pobočja. Spet vlečem vrv iz nahrbtnika in kmalu
smo vsi iz stene. Vročina … slečemo in zbašemo v
nahrbtnike vse s oznako »termo« in v dolgih gatah
nekje med koleni in pasom ’odplavamo’ proti dolini
v družbi drugih dveh navez. m
Zadnji raztežaj
Dostop: Od doma gremo proti zatrepu Možnice, proti vpadnici
Vrha Polic. Po hudourniškem vršaju – širokem snežišču in grapi
pod steno, 1–2 uri (po vodniku).
Za sestop imamo tri možnosti: prva v območju markirane
poti v Bovec vključuje asfalt ob vrnitvi na izhodišče, druga ga
ne vključuje, ampak teče pot čez vrh Rombona, od koder se
spusti čez koto 1313 m do Hermanove trdnjave in ob Koritnici
do izhodišča. Tretja, ki jo omenja vodniček, pa je smer, v kateri
naj bi bila narejena sidrišča. Odločitev je vaša, sam sem med
vzponom opazil le en klin in skalno uho.
Oprema: Različni metulji in nekaj klinov, kak ledni vijak bi
se tudi dalo zavrtati v malo bolj mrzlem vremenu, kot smo ga
imeli mi.
Čas: Dolžina dostopa je odvisna od tega, do kje se boste pripeljali
v Možnici; če niste lastniki zemljišča, se uradno ne bi smeli
prav daleč. Za smer lahko porabite tudi samo 2 uri, če želite naskakovati
rekord Marka Čara, normalni počasneži, ki smo vmes
še šest raztežajev vrv vlekli namesto nosili, pa smo potrebovali
5 ur. Sestop v Bovec vzame naslednje 3 ure. Če vam tu uspe
obiti vsa možna mesta za analizo vzpona in rehidracijo ter še
hitro dobiti štop, boste na izhodišču mogoče prej kot po drugi
varianti sestopa, sicer pa je druga možnost hitrejša.
Ocena je pozimi pač (kako izvirno) ’odvisna od snežnih razmer’
in nekje sem zasledil pripombo, da ni smer nič težja od
popularne Teranove na Jezerskem. Vsak ima svoj pogled in
vsak se ima pravico z njim strinjati ali pa ne; sam sem med
drugimi: ta primerjava se mi zdi podobna kot primerjava med
kako ’napezzolatirano’ * smerjo nad parkiriščem v Paklenici in
Čopom … kakšen detajl je 6b, drugače pa nič posebnega.
Literatura: Gregor Kresal: Zimski vzponi, Sidarta, 2007.
Podatki o smeri (iz vodnika): Vrh Polic, 2105 m. Bele sanje,
Spominska smer Sama Trošta, ocena: IV+/4+, 750 m, 6–8
ur, 85º, 65º (UIAA 6/A0), približno 20 R. Prvi plezali Bojan
Počkar, Bojan Pograjc in Nejc Škof 26. 12. 1986. V vodniku je
tudi skica.
*
Izraz se nanaša na italijanskega plezalca Paola Pezzolata,
avtorja številnih novejših s svedrovci opremljenih
smeri v Paklenici.
13