You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Uradna otvoritev šole<br />
članica Mednarodne zveze planinskih organizacij<br />
(UIAA), je ostale članice prosila za pomoč pri gradnji<br />
šole in prva se je odzvala Jugoslavija. Gradnjo<br />
so ves čas spremljale najrazličnejše težave, od pomanjkanja<br />
orodja in kvalificirane delovne sile do<br />
finančnih problemov in vremenskih nevšečnosti.<br />
Kljub vsemu je bila šola jeseni 1979 pripravljena,<br />
da sprejme prve tečajnike.<br />
Prvi tečaj in ugled šole v svetu<br />
Poslopje šole je enonadstropno, v obliki črke L.<br />
Stranice merijo 21 in 19 metrov, v njenem sklopu<br />
pa je tudi 15 m × 10 m veliko ograjeno in tlakovano<br />
dvorišče, ki služi kot učilnica na prostem. V stavbi<br />
so 7 m × 10 m velika učilnica, spalnica, kuhinja,<br />
upravni prostor in skladišče. V njej je lahko nastanjenih<br />
do 40 tečajnikov. Sredi septembra 1979 je stavbi<br />
manjkala še streha in notranja oprema. Kljub temu<br />
so v njej pripravili že prvi tečaj za nepalske gorske<br />
vodnike. Spali so še v šotorih, pouk pa je potekal v<br />
novi učilnici. Prvi tečaj je vodil Aleš Kunaver, kot<br />
inštruktorji pa so sodelovali Nejc Zaplotnik, Danilo<br />
Cedilnik in dr. Jože Andlovic, ki sta jim pomagala<br />
tudi dva nepalska inštruktorja. Predavanjem je sledilo<br />
skalno in ledno plezanje, prikaz smučanja in<br />
štirje vzponi nad 6000 metrov. Zaključne izpite je<br />
opravilo 18 tečajnikov, med njimi tri ženske. Šola<br />
naši državi že od začetka prinaša velik ugled v svetovnih<br />
alpinističnih krogih, obenem pa predstavlja<br />
enkraten primer humanosti in nesebičnosti ter prvo<br />
tovrstno ponujeno roko prijateljstva, ki še danes<br />
druži Slovence in Nepalce.<br />
Vizije Aleša Kunaverja glede Nepala pa se niso<br />
ustavile pri šoli. Želel je pomagati tudi drugače:<br />
načrtoval je postavitev žag in mlinov v odročnih<br />
nepalskih dolinah, pogozdovanje skoraj izkrčenih<br />
predelov Nepala, elektrifikacijo doline Marsjandi,<br />
postavitev obrata za ekstrakcijo kininovca in še vrsto<br />
izboljšav, ki bi domačinom olajšale življenje. Če ne<br />
vseh nalog, pa zagotovo večino, bi s svojo energijo,<br />
voljo, vztrajnostjo in navdušenjem tudi izpeljal, če<br />
bi njegova življenjska pot ne bila prekratka.<br />
Šola do danes in njen program<br />
Do leta 2008 se je na 23 tečajih usposobilo 683 tečajnikov.<br />
Povprečna starost udeležencev šole je 25<br />
let, njihovo znanje in izkušnje pa so zelo različni: od<br />
summiterjev, ki so se že večkrat povzpeli na Everest,<br />
do tistih, ki se prvič srečujejo z gorami. V šoli je<br />
do danes poučevalo 42 slovenskih, 13 tujih in 35<br />
nepalskih inštruktorjev, poleg njih pa je sodelovalo<br />
tudi 12 zdravnikov. Slednji imajo pogosto veliko<br />
dela tudi z domačini, ki k njim prihajajo po pomoč.<br />
Inštruktorji Planinske zveze Slovenije poučujejo<br />
prostovoljno in za svoje delo ne prejmejo plačila.<br />
Tečaji običajno potekajo v septembru, odvijajo<br />
pa se v šoli ter na okoliških ledenikih in vrhovih.<br />
Zadnja tri leta so bili tečaji v Langtangu, ker bodo<br />
stavbo v Manangu obnovili. Program je sestavljen<br />
iz teoretičnega in praktičnega dela, kjer tečajniki<br />
na predavanjih in s praktičnimi vajami pridobijo<br />
znanje o pripravah na turo, taborjenju in bivakiranju,<br />
varstvu okolja, osebni in tehnični opremi,<br />
vremenu, prehrani v gorah, višinski bolezni, izrazo-<br />
24
Change language