11.11.2014 Views

1. PDF document (6282 kB)

1. PDF document (6282 kB)

1. PDF document (6282 kB)

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Izgubljeni svet<br />

v Venezueli<br />

Roraima, ravna gora nad<br />

deževnimi pragozdovi<br />

in µ Petra Klinar<br />

Midva sva se odločila za najcenejšo in najpristnejšo<br />

varianto: midva in Nicolas.<br />

Tudi mi smo se odločili za običajno pot iz Paraitepuya<br />

na Roraimo, čeprav so bile njene stene preplezane<br />

tudi z gvajanske in brazilske strani. Najprej smo<br />

hodili po slikoviti savani. V vetru plapolajoča visoka<br />

rjava trava nas je nežno božala po nogah, otočki gozda<br />

z bujno tropsko vegetacijo so nam nudili želeno<br />

senco, bučne reke so nas ohladile in nam omogočile<br />

razposajeno čofotanje. Ves čas smo pred sabo imeli<br />

svoj cilj, ki je bil še zelo daleč. Počasi, počasi je pikica<br />

postajala večja. Ozka stezica da vedeti, kod in kam<br />

naj stopi noga. Zelo prijetna hoja, malo gor, malo<br />

dol, nič težkega. Po treh urah hitre hoje smo prišli<br />

do prve večje reke Tök. Čeprav je september precej<br />

deževen in ne najprimernejši za obisk tega območja,<br />

s prečkanjem visoke reke nismo imeli večjih težav.<br />

Kmalu smo prišli do večje reke Kukenan. Gladina<br />

vode je bila zelo visoka, vendar nama je z Nicolasovo<br />

pomočjo uspelo. Sonce je bilo že zelo visoko, zato<br />

sva se ohladila in spotoma umila v rumenkasti reki.<br />

Indijanski vodič je bil bolj zadržan in se ni pridružil<br />

najinemu veselju v vodi.<br />

Ob reki Kukenan je kamp, ki je cilj prvega dne<br />

večine pohodnikov. Mi pa smo z navdušenjem nadaljevali<br />

proti zmeraj večji Roraimi. Stezica se je počasi<br />

začela dvigovati, bili smo zmeraj bližje vznožju stene.<br />

Komaj sva čakala, da se je lahko dotakneva. A gora<br />

naju še ni pustila blizu. Prav izza nje so se prikradli<br />

črni čolni in izlili na nas ogromno količino dežja. Po<br />

enourni hoji po dežju smo prišli do baznega tabora.<br />

1870 metrov visoko tik pod steno smo si postavili<br />

šotor in prisluhnili želji želodca. Vedno dobrodošla<br />

pašta se je tudi tokrat izkazala za izvrstno.<br />

Po prespani noči nas je čakal fizično napornejši<br />

dan, saj smo zamenjali treking po savani za vzpon<br />

na goro. Iz baznega tabora smo se začeli vzpenjati<br />

do stene. Pogled na mogočni masiv, ki se kakor<br />

stražar postavi predte, je veličasten. Preden smo<br />

vstopili v samo steno, so nam džungla, majhen slap<br />

in senca stene prinesli tako potrebovano osvežilo in<br />

okrepčilo za nadaljnjo pot. Začeli smo se vzpenjati<br />

ob boku Roraime. La Rampa je nekakšna razpoka<br />

oziroma izrazita rampa čez steno, kjer vodi ozka<br />

stezica, na nekaterih mestih skalnata, drugje poraščena<br />

z raznovrstnim rastjem. Oblike kamnov<br />

so vse zanimivejše, pogled na ravnice Gran Sabane<br />

je sijajen. Na levi strani nam je spremljavo ves čas<br />

45

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!