Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Izgubljeni svet<br />
v Venezueli<br />
Roraima, ravna gora nad<br />
deževnimi pragozdovi<br />
in µ Petra Klinar<br />
Midva sva se odločila za najcenejšo in najpristnejšo<br />
varianto: midva in Nicolas.<br />
Tudi mi smo se odločili za običajno pot iz Paraitepuya<br />
na Roraimo, čeprav so bile njene stene preplezane<br />
tudi z gvajanske in brazilske strani. Najprej smo<br />
hodili po slikoviti savani. V vetru plapolajoča visoka<br />
rjava trava nas je nežno božala po nogah, otočki gozda<br />
z bujno tropsko vegetacijo so nam nudili želeno<br />
senco, bučne reke so nas ohladile in nam omogočile<br />
razposajeno čofotanje. Ves čas smo pred sabo imeli<br />
svoj cilj, ki je bil še zelo daleč. Počasi, počasi je pikica<br />
postajala večja. Ozka stezica da vedeti, kod in kam<br />
naj stopi noga. Zelo prijetna hoja, malo gor, malo<br />
dol, nič težkega. Po treh urah hitre hoje smo prišli<br />
do prve večje reke Tök. Čeprav je september precej<br />
deževen in ne najprimernejši za obisk tega območja,<br />
s prečkanjem visoke reke nismo imeli večjih težav.<br />
Kmalu smo prišli do večje reke Kukenan. Gladina<br />
vode je bila zelo visoka, vendar nama je z Nicolasovo<br />
pomočjo uspelo. Sonce je bilo že zelo visoko, zato<br />
sva se ohladila in spotoma umila v rumenkasti reki.<br />
Indijanski vodič je bil bolj zadržan in se ni pridružil<br />
najinemu veselju v vodi.<br />
Ob reki Kukenan je kamp, ki je cilj prvega dne<br />
večine pohodnikov. Mi pa smo z navdušenjem nadaljevali<br />
proti zmeraj večji Roraimi. Stezica se je počasi<br />
začela dvigovati, bili smo zmeraj bližje vznožju stene.<br />
Komaj sva čakala, da se je lahko dotakneva. A gora<br />
naju še ni pustila blizu. Prav izza nje so se prikradli<br />
črni čolni in izlili na nas ogromno količino dežja. Po<br />
enourni hoji po dežju smo prišli do baznega tabora.<br />
1870 metrov visoko tik pod steno smo si postavili<br />
šotor in prisluhnili želji želodca. Vedno dobrodošla<br />
pašta se je tudi tokrat izkazala za izvrstno.<br />
Po prespani noči nas je čakal fizično napornejši<br />
dan, saj smo zamenjali treking po savani za vzpon<br />
na goro. Iz baznega tabora smo se začeli vzpenjati<br />
do stene. Pogled na mogočni masiv, ki se kakor<br />
stražar postavi predte, je veličasten. Preden smo<br />
vstopili v samo steno, so nam džungla, majhen slap<br />
in senca stene prinesli tako potrebovano osvežilo in<br />
okrepčilo za nadaljnjo pot. Začeli smo se vzpenjati<br />
ob boku Roraime. La Rampa je nekakšna razpoka<br />
oziroma izrazita rampa čez steno, kjer vodi ozka<br />
stezica, na nekaterih mestih skalnata, drugje poraščena<br />
z raznovrstnim rastjem. Oblike kamnov<br />
so vse zanimivejše, pogled na ravnice Gran Sabane<br />
je sijajen. Na levi strani nam je spremljavo ves čas<br />
45