27.11.2014 Views

model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani

model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani

model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Model s <strong>heksagonalno</strong> <strong>mre</strong><strong>zo</strong> 16<br />

pri cemer smemo jemati le polovico vsote, da ne stejemo vsake interakcije dvakrat,<br />

/ 1=p 2 pa pomeni povrsinsko gostoto molekul. Na podoben nacin izracunamo se<br />

energijo interakcije nematika sploscama<br />

F s = <br />

0X<br />

NX<br />

1X<br />

1X<br />

m=;M +1 =1 =;1 =;1<br />

+<br />

X<br />

N +M<br />

NX<br />

1X<br />

1X<br />

m=N +1 =1 =1 =;1<br />

g s (m 0 )+<br />

g s (m 0 ) (3.5)<br />

kjer je M stevilo plasti molekul v steni.<br />

Zaradi ani<strong>zo</strong>tropne magnetne susceptibilnosti nematogenih molekul je mogoce<br />

spreminjati njihovo orientacijo z magnetnim poljem [11]. Ce torej postavimo v<strong>zo</strong>rec<br />

nematika v magnetno polje B, je potrebno upostevati tudi ustrezni prispevek k energiji.<br />

Energijo posamezne molekule v mti plasti z direktorjem n lahko zapisemo z<br />

f B (m) = ; R B 0 p B (m B) dB, kjer pomeni p B (m B) magnetni moment, ki ga v<br />

molekuli inducira zunanje polje B. Od orientacije molekule odvisni del energije se<br />

potem glasi [11]<br />

f B (m) =; 1 2 V 0 ;1<br />

0 a [n(m) B] 2 (3.6)<br />

kjer pomeni a mikroskopsko ani<strong>zo</strong>tropijo molekulske magnetne susceptibilnosti,<br />

0 indukcijsko konstanto in V 0 efektivno prostornino molekule. Celoten magnetni<br />

prispevek k energiji v<strong>zo</strong>rca lahko zdajzapisemo kot<br />

F B = <br />

NX<br />

m=1<br />

f B (m): (3.7)<br />

Prikladno je vpeljati se brezdimezijski parameter B = V 0 p 6 a B 2 =2 0 C, ki primerja<br />

jakost magnetne interakcije z jakostjo interakcije med molekulami nematika samimi.<br />

Celotno energijo v<strong>zo</strong>rca F sestavljajo prostorninski (3.4), povrsinski (3.5) in<br />

magnetni prispevek (3.7): F = F v + F s + F B . Elasticno deformacijo lahko torej<br />

povzrocimo bodisi z zunanjim sidranjem bodisi z magnetnim poljem. Ce poznamo<br />

orientacije molekul (k) v vseh N plasteh, lahko izracunamo F , to pa potem minimiziramo<br />

glede na vse spremenljivke (k). To storimo na primer tako, da postavimo<br />

@F<br />

@(k)<br />

=0 (3.8)<br />

in zahtevamo se @ 2 F=@(k) 2 > 0 za vsak k 2 [1N], potem pa numericno resimo<br />

sistem nelinearnih enacb (3.8). S primernim zacetnim priblizkom za (k) lahko to<br />

storimo z vecdimenzijsko Newtonovo \tangentno" metodo [48]. Tako se i<strong>zo</strong>gnemo<br />

uporabi nastavkov, ki bi nas omejili na kaksen poseben razred funkcij.<br />

3.2 Rezultati<br />

Nas namen je simulirati urejanje molekul v tekocih kristalih, zato v notranjosti<br />

simetricnega v<strong>zo</strong>rca pricakujemo gladke direktorske prole (k). Ker pa temelji

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!