model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Model s <strong>heksagonalno</strong> <strong>mre</strong><strong>zo</strong> 16<br />
pri cemer smemo jemati le polovico vsote, da ne stejemo vsake interakcije dvakrat,<br />
/ 1=p 2 pa pomeni povrsinsko gostoto molekul. Na podoben nacin izracunamo se<br />
energijo interakcije nematika sploscama<br />
F s = <br />
0X<br />
NX<br />
1X<br />
1X<br />
m=;M +1 =1 =;1 =;1<br />
+<br />
X<br />
N +M<br />
NX<br />
1X<br />
1X<br />
m=N +1 =1 =1 =;1<br />
g s (m 0 )+<br />
g s (m 0 ) (3.5)<br />
kjer je M stevilo plasti molekul v steni.<br />
Zaradi ani<strong>zo</strong>tropne magnetne susceptibilnosti nematogenih molekul je mogoce<br />
spreminjati njihovo orientacijo z magnetnim poljem [11]. Ce torej postavimo v<strong>zo</strong>rec<br />
nematika v magnetno polje B, je potrebno upostevati tudi ustrezni prispevek k energiji.<br />
Energijo posamezne molekule v mti plasti z direktorjem n lahko zapisemo z<br />
f B (m) = ; R B 0 p B (m B) dB, kjer pomeni p B (m B) magnetni moment, ki ga v<br />
molekuli inducira zunanje polje B. Od orientacije molekule odvisni del energije se<br />
potem glasi [11]<br />
f B (m) =; 1 2 V 0 ;1<br />
0 a [n(m) B] 2 (3.6)<br />
kjer pomeni a mikroskopsko ani<strong>zo</strong>tropijo molekulske magnetne susceptibilnosti,<br />
0 indukcijsko konstanto in V 0 efektivno prostornino molekule. Celoten magnetni<br />
prispevek k energiji v<strong>zo</strong>rca lahko zdajzapisemo kot<br />
F B = <br />
NX<br />
m=1<br />
f B (m): (3.7)<br />
Prikladno je vpeljati se brezdimezijski parameter B = V 0 p 6 a B 2 =2 0 C, ki primerja<br />
jakost magnetne interakcije z jakostjo interakcije med molekulami nematika samimi.<br />
Celotno energijo v<strong>zo</strong>rca F sestavljajo prostorninski (3.4), povrsinski (3.5) in<br />
magnetni prispevek (3.7): F = F v + F s + F B . Elasticno deformacijo lahko torej<br />
povzrocimo bodisi z zunanjim sidranjem bodisi z magnetnim poljem. Ce poznamo<br />
orientacije molekul (k) v vseh N plasteh, lahko izracunamo F , to pa potem minimiziramo<br />
glede na vse spremenljivke (k). To storimo na primer tako, da postavimo<br />
@F<br />
@(k)<br />
=0 (3.8)<br />
in zahtevamo se @ 2 F=@(k) 2 > 0 za vsak k 2 [1N], potem pa numericno resimo<br />
sistem nelinearnih enacb (3.8). S primernim zacetnim priblizkom za (k) lahko to<br />
storimo z vecdimenzijsko Newtonovo \tangentno" metodo [48]. Tako se i<strong>zo</strong>gnemo<br />
uporabi nastavkov, ki bi nas omejili na kaksen poseben razred funkcij.<br />
3.2 Rezultati<br />
Nas namen je simulirati urejanje molekul v tekocih kristalih, zato v notranjosti<br />
simetricnega v<strong>zo</strong>rca pricakujemo gladke direktorske prole (k). Ker pa temelji