model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
5<br />
Sklep<br />
To delo predstavlja osvetlitev dveh pojavov, ki spremljata urejanje nematskega<br />
tekocega kristala v tanki plasti ob povrsini: lokaliziranih elasticnih deformacij in<br />
pojava sidranja. Za njuno preucevanje smo razvili mikroskopski <strong>mre</strong>zni <strong>model</strong>,<br />
cigar glavni odliki sta njegova preprostost in to, da v notranjosti v<strong>zo</strong>rca ne pride<br />
do dodatnega urejanja molekul zaradi njihove razporeditve v <strong>mre</strong><strong>zo</strong>. Zaceli smo z<br />
obravnavo nepopolnih medmolekulskih interakcij v blizini povrsine v<strong>zo</strong>rca. Ce so<br />
te prostorsko ani<strong>zo</strong>tropne, se zaradi njih v v<strong>zo</strong>rcu pojavi notranje sidranje, ki v<br />
primeru ne premocne interakcijske ani<strong>zo</strong>tropije (parameter " 0:3) ureja molekule<br />
homeotropno. Jakost tega sidranja lahko podamo z ekstrapolacijsko dolzino,kijeza<br />
" 0:3 reda molekulske dolzine, hkrati pa je znano, da so eksperimentalne vrednosti<br />
vsaj stokrat vecje. Izmerimo ga lahko tako, da dodamo zunanje magnetno polje in<br />
z njim povzrocimo elasticno deformacijo nematika. Deformiran direktorski prol je<br />
v tem primeru rezultat tekmovanja med urejujocim ucinkom magnetnega polja in<br />
notranjim sidranjem. V stiku s steno deluje na nematik tudi zunanje sidranje, ki<br />
pa ponavadi ureja molekule v drugi smeri kot notranje. Ce ti sidranji (ali katerakoli<br />
tekmujoca pojava) razlicno hitro pojemata v notranjost v<strong>zo</strong>rca, pride v plasti<br />
debeline nekaj molekul do deformacije nematika, katere amplituda pa ni zelo velika,<br />
ceprav raste s povecevanjem ani<strong>zo</strong>tropije dvodelcne interakcije (z rastocim ").<br />
V izboljsani razlicici <strong>model</strong>a smo opustili zacetno predpostavko idealnega nematskega<br />
reda ter v <strong>model</strong> vpeljali stopnjo urejenosti molekul in gostoto, ki se po<br />
v<strong>zo</strong>rcu (zlasti ob njegovi povrsini) spreminjata. Ponovno smo ocenili jakost notranjega<br />
sidranja na meji med nematikom in njegovo paro, kjer se tako gostota kot<br />
stopnja urejenosti v povrsinski plasti mocno spremenita. Jakost sidranja je v tem<br />
primeru obcutno manjsa kot v primeru ostro odrezanega v<strong>zo</strong>rca in idealnega nematskega<br />
reda. Ce je prehod med tekoco in plinasto fa<strong>zo</strong> dovolj gladek, jo je mogoce<br />
zmanjsati za poljuben faktor. Pri se vedno dokaj ostri povrsinski plasti debeline 10<br />
molekul je zmanjsanje priblizno desetkratno, scimer eksperimentalnih vrednosti se<br />
ne dosezemo. Odprto vprasanje ostajajo tudi razmere ob trdni urejujoci steni: v<br />
tem primeru se jakost sidranja ne zmanjsa, saj gostota ne pade na majhno vrednost,<br />
pa tudi stopnja urejenosti naraste, poleg tega pa lahko ob steni pride tudi do<br />
smekticnega urejanja molekul.<br />
Vzrok za se vedno premocno sidranje je iskati v tem, da smo za <strong>model</strong>iranje<br />
36