model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
model s heksagonalno mre zo - Raziskave - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Model s <strong>heksagonalno</strong> <strong>mre</strong><strong>zo</strong> 18<br />
ranjosti v<strong>zo</strong>rca ne povzroca nobenega dodatnega navora, zadosca racunati energijo<br />
nedeformiranega homogenega v<strong>zo</strong>rca F 0 s (k) = ' 0 = konst: [slika 3.1 (b)] kot<br />
funkcijo kota ' 0 .<br />
Ce imamo " =0,dajo vse vrednosti ' 0 enako energijo. Za " 6= 0tone drzi vec:<br />
za npr. " =0:3 ima najnizjo energijo homeotropni direktorski prol s ' 0 =0 , kar<br />
pomeni, da se pri tej vrednosti " molekule uredijo tako, da so njihove dolge osi pravokotne<br />
na povrsino. Ce zdaj molekule izmaknemo iz homeotropne smeri, energija<br />
v<strong>zo</strong>rca naraste. Ta ureditveni pojav imenujemo notranje sidranje, saj je notranja<br />
lastnost nematika in je izkljucno posledica nepopolnih interakcij med molekulami, ki<br />
so dovolj blizu povrsini. Podoben pojav urejanja so opazili tudi pri bolj zapletenih<br />
medmolekulskih potencialih, na primer pri Gay-Berneovem [38]. Slika 3.2 prikazuje<br />
odvisnosti F 0 (' 0 ) za razlicne vrednosti ".<br />
Slika 3.2 Kotno odvisni del energije nedeformiranega v<strong>zo</strong>rca kot funkcija kota<br />
' 0 . Za vse " 0:3 je najugodnejsa homeotropna orientacija. Manjsa slika<br />
prikazuje odvisnost jakosti notranjega sidranja I od ".<br />
N = 31 plasti.<br />
Debelina v<strong>zo</strong>rca je<br />
Za opis notranjega sidranja vpeljimo njegovojakost I (energijo sidranja na enoto<br />
povrsine). Sklicujoc se na podobnost s sidranjem vrste Rapini-Papoular (2.5) lahko<br />
I ocenimo s prilagajanjem parabole oblike 1 2 I' 2 0<br />
odvisnosti F 0 (' 0 ) (slika 3.2) blizu<br />
' 0 = 0 . Ocene I za razlicne " so prav tako prikazane na sliki 3.2. Ponavadi<br />
jakost sidranja raje izrazimo z de Gennes-Klemanovo ekstrapolacijsko dolzino<br />
K= I , ki smo jo vpeljali v drugem poglavju. V ta namen moramo oceniti se<br />
vrednost Frankove elasticne konstante K za <strong>mre</strong>zni <strong>model</strong>. Najpreprosteje lahko<br />
oceno naredimo tako, da izberemo nek neravnovesni deformiran prol nematika<br />
'(z) in izracunamo pripadajoco deformacijsko energijo dvakrat: prvic neposredno<br />
iz <strong>mre</strong>znega <strong>model</strong>a in drugic v priblizku z eno konstanto iz kontinuumske slike:<br />
F = R 1<br />
2 K'02 dz (2.2). Iz primerjave obeh vrednosti dobimo oceno za K. Da bi<br />
prispevki povrsinske elasticnosti kar najmanj motili, za omenjen neravnovesni prol<br />
izberemo tako deformacijo, do katere pride globoko v notranjosti v<strong>zo</strong>rca. Pri tem je<br />
najbolje povrsinski kot 0 nastaviti bodisi blizu 0 bodisi blizu 90 ,ko so energijski<br />
prispevki clena s K 13 in njemu podobnih ze dovolj majhni, saj so v obravnavani