Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Včasih, kadar odplujejo ribiči na nočni lov, je še morje posejano<br />
z lučmi. Ko sem se nekoč vozil z večernim avtobusom iz Ljubljane<br />
v Koper, me je nekdo, ki je prihajal prvič na naše slovensko morje,<br />
začuden vprašal, kakšno mesto je tam na sredi. Bile so luči ladij<br />
in čolnov naših izolskih in piranskih ribičev, ki so privabljale ribe<br />
v mreže. Nocoj so ribiči doma. Luči na morju ni. Samo neka manjša<br />
potniška ladja pluje po sredi Jadrana proti Trstu.<br />
»Kako je to lepo!« vzklikne dekle ob moji strani.<br />
»Da, lepo je,« ji pritrdim, »a bilo bi še dosti lepše, če ne bi stala<br />
tu spodaj na cesti tista tabla.« Pogleda me in mi molče prikima.<br />
Trenutek nato zaslišim brnenje motorja našega avtobusa, ki nas<br />
je pričakoval na zunanjem dvorišču. To je znamenje, da se moramo<br />
posloviti tudi od še zadnjega socerbskega presenečenja in poiskati<br />
vsak svoj sedež. Neradi se odtrgamo od zidu.<br />
V avtobusu je živahno. Vnemajo se razgovori o vtisih s Socerba,<br />
o Trstu, o prihodnosti Kopra in obmorske Slovenske Istre. Šofer vozi<br />
kljub temi virtuozno po kamniti poti s planote navzdol na cesto, po<br />
kateri zdrčimo do Kastelca. kjer sprejmemo tri domačine, ki se vračajo<br />
v Koper z obiska pri svojcih. Kmalu dosežemo avtomobilsko<br />
cesto nad Črnim kalom, da nas varno popelje v Koper. Z vsakim<br />
obratom koles znižujemo višino, dokler se na koprski avtobusni postaji<br />
ne znajdemo samo meter visoko nad morsko gladino. Za nami<br />
je nepozabni nedeljski izlet.<br />
Morda bo kdo dejal, da izlet, ki sva ga napravila s prijateljem<br />
na Socerb, za planinca ni bil časten. Planinec se ne poslužuje prevoznih<br />
sredstev za svoje vzpone. V opravičilo bodi povedano, da bi<br />
se bila morala s prijateljem poslužiti za pot iz Kopra do Socerba<br />
natanko iste avtomobilske ceste, po kateri sva se peljala z avtobusom.<br />
Pešpot čez Škofije in Plavje drži ob državni meji deloma po<br />
prepovedanem pasu, deloma jo pa celo seče.<br />
Andrej<br />
Aplenc:<br />
AIGUILLE DU CHARDONNET<br />
prijateljem Zoranom sva sedela v vlaku, ki je vozil<br />
skozi Chamoniško dolino.<br />
Smrekov gozd, nekaj hotelov, nato travnik z avtomobilsko<br />
cesto, camping z rumenimi šotori, potem zanemarjena<br />
kmečka bajta z majhnimi okni, skozi katere<br />
gleda kljub zgodnji uri kopica otrok in maha s svojimi<br />
ročicami, in zopet hoteli. Pod obronkom na široki trati<br />
stoji več ličnih weekend hišic.<br />
Kajpada, denar. Spomnim se nagačenega gamsa na stezi proti<br />
Mer de Glaceu. Zraven je stojnica s spominčki, obeski, kravjimi<br />
zvonci in vso mogočo ropotijo. Nekaj korakov naprej tabla, ki vabi<br />
na obisk ledu proti plačilu nekaj frankov.
Change language