Maj - Planinski Vestnik

dišče za izlete na Mirno goro, Gače, Rog, Semenič, Smuk, Gorenje
Laze, Trdinov vrh (6 ur hoda), k slikovitemu izviru Krupe, ki ima
skozi vse leto stalno temperaturo 11,5° C itd.
Gradac z grajskim parkom in znamenitim starinskim gradom
(nekdaj važnim obrambnim taborom proti Turkom), ki ga obkroža
počasna zelena Lahinja, je zelo pripraven za turizem. Na Lahinji,
v katero se pri veličastnem železniškem viaduktu izliva hladna
Krupa, se lahko razvija veslarski vodni šport, medtem ko je za kopanje
in plavanje boljša pol ure oddaljena Kolpa na Viru pri Podzemlju.
V kraju še ni poskrbljeno za tujske sobe in gostilne, ki jih
je bilo pred vojno pet, sedaj pa je le ena.
V Črnomlju, ki se gospodarsko krepko razvija, je po vojni turizem
nazadoval iz dveh razlogov: prvič zaradi pomanjkanja tujskih
sob in sodobnih gostišč in drugič zaradi pomanjkanja kopališča, ki
se na desnem bregu Lahinje v Loki več ni obnovilo. Sedaj iščejo za
kopališče primernejši prostor ob Dobličici. Položaj ob sotočju Lahinje
in Dobličice daje Črnomlju dobre pogoje za razvoj vodnega
športa, centralna lega v Beli krajini pa ga usposablja za ugodno
izhodišče za izlete v razne partizanske kraje, na razgiedne vrhove,
k izvirom belokranjskih vodotokov in v podzemeljske jame.
Zaradi odročne, prometu manj odprte lege in največ zaradi zelo
pomanjkljive gostinske službe je bil turizem v Beli krajini po vojni
zelo slab, po okrajih daleč najmanjši v Sloveniji. Leta 1952 se je
n. pr. mudilo v bivšem čmomeljskem okraju vsega skupaj le 721
gostov (od teh iz inozemstva 9), ki so porabili le 1007 nočnin. Razveseljivo
je, da se je začel v zadnjih letih na tem krasnem delčku
naše domovine tujski promet razvijati.
Prirodne lepote Bele krajine z njeno blago klimo in folkloro
vsekakor zaslužijo, da se jim zanaprej posveti več pozornosti in
omogoči večji obisk s sodobno ureditvijo gostišč in z izboljšanjem
prometnih zvez tako v povezavi z ostalo domovino kakor tudi v
njej sami.
Slavko P e r š i č :
V TIROLSKIH ALPAH
(Skupina Texel v Oetztalskih Alpah)
(Nadaljevanje in konec)
3. Na najvišjih vrhovih skupine
Hohe W e i s s e (Cima Bianca, 3280 m) je eden izmed najlepše oblikovanih
vrhov v skupini Texel. Od štirih grebenov, ki padajo z vrha, južni
greben veže ta vrh z Lodnerjem.
Dobro smo se spočili in tudi jedli smo čim več, da bi bili nahrbtniki
lažji, mi pa da bi imeli dovolj sile. Ta dan smo si izbrali prav nasprotno
smer od tiste včeraj in krenili smo navzgor po stezi ob potoku Ziel (Teli).
Ko smo prekoračili nekoliko grap, smo prišli v kotanjo, napolnjeno s snegom
in na drugi strani zopet na stezo. To stezo, ki se dviguje v ostrih ključih,
je nadelal D. Oe. A. V. in jo imenovalo Johannes - Weg po svojčas znanem