02.12.2014 Views

Maj - Planinski Vestnik

Maj - Planinski Vestnik

Maj - Planinski Vestnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

DRUŠTVENE NOVICE<br />

PREDAVANJE RAYMONDA LAMBERTA<br />

V LJUBLJANI<br />

Predavanjem najvidnejših himalajskih<br />

osebnosti, ki jih v Ljubljani prirejata PZS<br />

in PD Ljubljana matica, se je 23. februarja<br />

pridružilo še predavanje znanega švicarskega<br />

alpinista Raymonda Lamberta.<br />

Poslušalci so do zadnjega kotička napolnili<br />

veliko dvorano v »Unionu«. To je vsekakor<br />

razveseljivo dejstvo, saj kaže, da vlada<br />

pri nas tudi v širših planinskih krogih in<br />

sploh v javnosti za te stvari veliko zanimanje.<br />

Predavanje je bilo posvečeno vzponom<br />

na vrhova Čo Oju (8153) in Ganeš (7406 m),<br />

torej poslednjima dvema Lambertovima<br />

ekspedicijama. Predavatelj pa se ni omejil<br />

le na opisovanje samih vzponov, temveč<br />

nam je skušal prikazati tudi tamkajšnje<br />

razmere. Tako smo lahko gledali posnetke<br />

ljudi in običajev iz krajev, kamor Evropejci<br />

le malokrat zaidejo. V filmu, ki ga<br />

je Lambert predvajal v drugem delu svojega<br />

predavanja, so prav ti prizori med<br />

najuspešnejšimi. Spremljajo jih značilne<br />

orientalske melodije, ki jih je ekspedicija<br />

sama posnela v Nepalu.<br />

V začetku predavanja je Lambert predstavil<br />

na slikah najprej člane ekspedicije.<br />

Claude Koganova ga ni razočarala, saj je<br />

z njim vred stopila na vrh Ganeša. Potemtakem<br />

je Ganeš najvišji vrh, ki ga je do<br />

sedaj zavzela ženska. Vendar je Koganova<br />

kasneje sama prekosila ta ženski višinski<br />

rekord, ko je z Lambertom pri naskoku<br />

na Co Oju prišla do višine 7750 m. Vreme<br />

jima ni bilo naklonjeno kakor Tichy-ju<br />

in zaradi silnega vetra sta se morala obrniti<br />

kmalu nad zadnjim taboriščem. Čeprav<br />

je predavatelj oba vzpona opisal s<br />

precejšnjo skromnostjo, je bilo pozornejšemu<br />

poslušalcu takoj jasno, da ima pred<br />

seboj izbornega poznavalca Himalaje in<br />

tamkajšnjih ekspedicij. Lambert spada<br />

danes gotovo med največje avtoritete na<br />

tem področju. Nihče danes ne zanika njegovih<br />

zaslug pri zavzetju Everesta. Prav<br />

on je namreč odkril dostop na Južno sedlo,<br />

preko katerega so Angleži leto dni<br />

pozneje dosegli vrh.<br />

Zal nam je Lambert utegnil govoriti<br />

le o svojih zadnjih dveh ekspedicijah,<br />

kajti opis njegove odprave na Everest 1.<br />

1952 bi bil morebiti še bolj zanimiv.<br />

Raymond Lambert je po poklicu gorski<br />

vodnik. Ze leta 1934 je zaslovel s prvo ponovitvijo<br />

Petersove smeri v Grandess Jorasses,<br />

ki jo je opravil skupno z neko<br />

italijansko navezo tik za Petersovim vzponom.<br />

Zimsko prečenje Hudičevega grebena<br />

v Mont Blanc du Tacul mu je pustilo<br />

težke posledice na rokah in nogah. Kljub<br />

temu ni odnehal. Za svojo najtežjo turo<br />

pa šteje Lambert prvenstveno plezarijo<br />

v granitnem Krokodilu v Chamoniških<br />

Iglah 1. 1942. Se danes se aktivno ukvarja<br />

s plezanjem in po lastni izjavi vsaj dvakrat<br />

tedensko trenira v plezalnem vrtcu.<br />

»Vse leto delam in vodim ljudi po gorah,<br />

da lahko grem nato v jeseni v hribe —<br />

zase!« nam je izjavil simpatični predavatelj.<br />

km<br />

IZ DRUŠTVENIH OBČNIH ZBOROV<br />

PD Murska Sobota. Dejstvo, da je društvo<br />

dvignilo članstvo od lanskih 90 na<br />

124 članov, vsekakor zgovorno kaže, da<br />

imajo v Prekmurju, kjer sicer nimajo<br />

planin, iz leta v leto več planincev. P9-<br />

sebno pa je razveseljivo, da pridobivajo<br />

v svoje vrste vedno več mladine in da je<br />

zelo močna in delavna kmečka mladinska<br />

skupina v Beltincih. Ta skupina je posebno<br />

aktivna v prirejanju izletov, zelo rada pa<br />

prebira tudi <strong>Planinski</strong> <strong>Vestnik</strong>.<br />

Zaradi slabega vremena sta jim odpadla<br />

sicer dva večja skupinska izleta, v katerih<br />

organizacijo je odbor vložil mnogo<br />

truda, vendar so pa kljub temu izvedli<br />

več izletov v bližnjo okolico, v manjših<br />

skupinah pa tudi na Triglav, v Logarsko<br />

dolino, na Boč, Pohorje, na Celjsko kočo<br />

itd. V propagandne svrhe so napisali več<br />

člankov in sestavkov o delu in perspek-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!