Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
DRUŠTVENE NOVICE<br />
PREDAVANJE RAYMONDA LAMBERTA<br />
V LJUBLJANI<br />
Predavanjem najvidnejših himalajskih<br />
osebnosti, ki jih v Ljubljani prirejata PZS<br />
in PD Ljubljana matica, se je 23. februarja<br />
pridružilo še predavanje znanega švicarskega<br />
alpinista Raymonda Lamberta.<br />
Poslušalci so do zadnjega kotička napolnili<br />
veliko dvorano v »Unionu«. To je vsekakor<br />
razveseljivo dejstvo, saj kaže, da vlada<br />
pri nas tudi v širših planinskih krogih in<br />
sploh v javnosti za te stvari veliko zanimanje.<br />
Predavanje je bilo posvečeno vzponom<br />
na vrhova Čo Oju (8153) in Ganeš (7406 m),<br />
torej poslednjima dvema Lambertovima<br />
ekspedicijama. Predavatelj pa se ni omejil<br />
le na opisovanje samih vzponov, temveč<br />
nam je skušal prikazati tudi tamkajšnje<br />
razmere. Tako smo lahko gledali posnetke<br />
ljudi in običajev iz krajev, kamor Evropejci<br />
le malokrat zaidejo. V filmu, ki ga<br />
je Lambert predvajal v drugem delu svojega<br />
predavanja, so prav ti prizori med<br />
najuspešnejšimi. Spremljajo jih značilne<br />
orientalske melodije, ki jih je ekspedicija<br />
sama posnela v Nepalu.<br />
V začetku predavanja je Lambert predstavil<br />
na slikah najprej člane ekspedicije.<br />
Claude Koganova ga ni razočarala, saj je<br />
z njim vred stopila na vrh Ganeša. Potemtakem<br />
je Ganeš najvišji vrh, ki ga je do<br />
sedaj zavzela ženska. Vendar je Koganova<br />
kasneje sama prekosila ta ženski višinski<br />
rekord, ko je z Lambertom pri naskoku<br />
na Co Oju prišla do višine 7750 m. Vreme<br />
jima ni bilo naklonjeno kakor Tichy-ju<br />
in zaradi silnega vetra sta se morala obrniti<br />
kmalu nad zadnjim taboriščem. Čeprav<br />
je predavatelj oba vzpona opisal s<br />
precejšnjo skromnostjo, je bilo pozornejšemu<br />
poslušalcu takoj jasno, da ima pred<br />
seboj izbornega poznavalca Himalaje in<br />
tamkajšnjih ekspedicij. Lambert spada<br />
danes gotovo med največje avtoritete na<br />
tem področju. Nihče danes ne zanika njegovih<br />
zaslug pri zavzetju Everesta. Prav<br />
on je namreč odkril dostop na Južno sedlo,<br />
preko katerega so Angleži leto dni<br />
pozneje dosegli vrh.<br />
Zal nam je Lambert utegnil govoriti<br />
le o svojih zadnjih dveh ekspedicijah,<br />
kajti opis njegove odprave na Everest 1.<br />
1952 bi bil morebiti še bolj zanimiv.<br />
Raymond Lambert je po poklicu gorski<br />
vodnik. Ze leta 1934 je zaslovel s prvo ponovitvijo<br />
Petersove smeri v Grandess Jorasses,<br />
ki jo je opravil skupno z neko<br />
italijansko navezo tik za Petersovim vzponom.<br />
Zimsko prečenje Hudičevega grebena<br />
v Mont Blanc du Tacul mu je pustilo<br />
težke posledice na rokah in nogah. Kljub<br />
temu ni odnehal. Za svojo najtežjo turo<br />
pa šteje Lambert prvenstveno plezarijo<br />
v granitnem Krokodilu v Chamoniških<br />
Iglah 1. 1942. Se danes se aktivno ukvarja<br />
s plezanjem in po lastni izjavi vsaj dvakrat<br />
tedensko trenira v plezalnem vrtcu.<br />
»Vse leto delam in vodim ljudi po gorah,<br />
da lahko grem nato v jeseni v hribe —<br />
zase!« nam je izjavil simpatični predavatelj.<br />
km<br />
IZ DRUŠTVENIH OBČNIH ZBOROV<br />
PD Murska Sobota. Dejstvo, da je društvo<br />
dvignilo članstvo od lanskih 90 na<br />
124 članov, vsekakor zgovorno kaže, da<br />
imajo v Prekmurju, kjer sicer nimajo<br />
planin, iz leta v leto več planincev. P9-<br />
sebno pa je razveseljivo, da pridobivajo<br />
v svoje vrste vedno več mladine in da je<br />
zelo močna in delavna kmečka mladinska<br />
skupina v Beltincih. Ta skupina je posebno<br />
aktivna v prirejanju izletov, zelo rada pa<br />
prebira tudi <strong>Planinski</strong> <strong>Vestnik</strong>.<br />
Zaradi slabega vremena sta jim odpadla<br />
sicer dva večja skupinska izleta, v katerih<br />
organizacijo je odbor vložil mnogo<br />
truda, vendar so pa kljub temu izvedli<br />
več izletov v bližnjo okolico, v manjših<br />
skupinah pa tudi na Triglav, v Logarsko<br />
dolino, na Boč, Pohorje, na Celjsko kočo<br />
itd. V propagandne svrhe so napisali več<br />
člankov in sestavkov o delu in perspek-