Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdr avstvo
delavčevi zmožnosti za dosedanje delo, oz. po 4. točki, če gre
za delavca, ki je bil v obdobju enega leta na bolniškem dopustu
zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat. Pooblaščeni specialist
medicine dela, prometa in športa bo v izdanem zdravniškem
spričevalu podal oceno/mnenje o izpolnjevanju posebnih
zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in
z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za
boljše varovanje zdravja seznanil delodajalca ter tudi delavca in
njegovega izbranega zdravnika.
Redko se dogaja, da izbrani zdravnik zaradi napačnih informacij
bolnika in s tem povezane zavedenosti izda navodilo,
ki je pozneje vir spora. Zdravniki ob tem čutijo še posebno
razočaranje. V takšnem primeru priporočamo, da zdravnik
zabeleži tudi, da je od bolnika prejel drugačne podatke, kot se je
izkazalo pozneje. Čeprav nekateri bolniki zaradi tega zamenjajo
osebnega zdravnika, je prav, da je tudi novi zdravnik seznanjen
z možnostjo podajanja »izkrivljenih informacij«. Gotovo gre
pri tem za s strani zdravništva nepriljubljeno situacijo, saj mora
med zdravnikom in bolnikom vladati zaupanje. Možno je tudi,
da zdravnik sam sproži postopek prekinitve izbire zdravnika,
in sicer v primeru, ko ne more uspešno in odgovorno opravljati
nalog osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane
osebe ali nespoštovanja navodil in postopkov za zdravljenje
(169. člen Pravil OZZ). Če zavarovana oseba s predlogom
osebnega zdravnika za zamenjavo osebnega zdravnika ne soglaša,
lahko osebni zdravnik zahteva presojo predloga pri pristojni
območni enoti ZZZS.
V času gospodarske krize se izbrani zdravniki srečujejo tudi s
primeri, ko bolnika k njim usmeri predstavnik centra za socialno
delo ali zavoda za zaposlovanje, češ da naj se bolnik dogovori
za »odprtje« bolniškega dopusta, s čimer naj bi mu bilo
omogočeno »podaljšanje« pravic v času brezposelnosti. Kljub
solidarnosti, ki jo zdravniki čutimo do brezposelnih in revnih,
pa takšno svetovanje ni ustrezen postopek in kaže, da dela
izbranih zdravnikov v naši družbi ne cenimo. Ustrezna ministrstva
bi se torej morala odzvati na poročila »s terena« ter podati
navodila centrom za socialno delo in območnim enotam zavoda
za zaposlovanje, naj svojih strank ne usmerjajo »po bolniško« k
izbranim zdravnikom.
Na vprašanje bolniškega dopusta, ki je posledica stanja v nosečnosti
ali pri boleznih rodil, ter dejstva, da veliko imenovanih
zdravnikov nima specialističnega izpita iz ginekologije in porodništva,
so predstavniki ZZS menili, da se večinoma srečujejo
s skopimi informacijami na mnenjih in odpustnicah specialistov
ginekologov. Zato so podali pobudo, da poleg pogosto navedene
diagnoze ab. imminens specialisti napišejo več podatkov o stanju
bolnice. Priporočljivo je tudi postopno uvajanje bolnice na delo
po daljši odsotnosti z dela, in sicer tako, da najprej začne delati
za krajši čas, pozneje pa za polni čas.
Na koncu sestanka so se udeleženci dotaknili še pritožb, ki
jih zavarovanci oz. bolniki vlagajo zoper odločbe imenovanih
zdravnikov. Na odločbo imenovanega zdravnika ZZZS o
začasni zadržanosti od dela se lahko pritožita le zavarovanec
in njegov delodajalec, medtem ko izbrani osebni zdravnik oz.
ginekolog na primarni ravni ni stranka v postopku in zato nima
pravice do pritožbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija
ZZZS, ki je sestavljena iz dveh zdravnikov in pravnika. Če se
zavarovanec z odločbo zdravstvene komisije ZZZS ne strinja,
lahko vloži tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Odškodninske zahteve zastarajo v petih letih.
Sestanek, katerega namen je bil preprečevati zaplete ob izdaji
navodil za ravnanje med bolniškim staležem in začeti z dogovori
o izboljšavah pri izdajanju bolniškega staleža, je pokazal, da
je problematika obsežna. Zato vabimo zdravnike, ki se srečujejo
z zapleti in problemi pri izdaji bolniške odsotnosti z dela, da
pišejo na Zdravniško zbornico Slovenije. Zbrani predlogi in
opisi problemov bodo v pomoč pri nadaljnjem reševanju ter
organiziranju sestankov in izobraževanj.
Generalna skupščina Sveta
zobozdravnikov EU (CED)
Matjaž Rode, Gordan Čok
Svet evropskih zobozdravnikov (CED) je telo, ki pri Evropski
komisiji in v Evropskem parlamentu zastopa interese
zobozdravnikov iz držav EU. Njegovi predstavniki zastopajo
več kot 300.000 zobozdravnikov, ki delujejo v državah EU.
Sestavljen je iz predsedstva in nekaj uslužbencev s sedežem
v Bruslju. Glavno telo odločanja je Generalna skupščina, na
kateri imajo glasovalno pravico delegati iz vseh 27 držav članic
EU. Vsaka država ima dva delegata. Pomembnost CED
je vse večja, saj dobi v presojo in oceno vse dokumente, ki se
nanašajo na zobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija
in o njih razpravljajo v Evropskem parlamentu. Letošnja
pomladanska Generalna skupščina je potekala od 10. do 12.
maja v hladnem, vetrovnem in deževnem Köbenhavnu. Na
njej so se zbrali delegati iz 26 držav EU, nekaj delegacij iz
držav kandidatk ter še nekaj drugih povabljenih. Delegata iz
Slovenije sva bila podpisana pod to poročilo.
Dvodnevni, tudi tokrat zelo natrpan program je imel na seznamu
veliko točk. Kar nekaj jih je bilo še posebej zanimivih tudi
za slovenske zobozdravnice in zobozdravnike. Ena od stalnih
točk razpravljanja delegatov CED je, kako zagotoviti varno
delo v zobozdravniških ordinacijah. Osnovno pravilo je visoka
24 Revija ISIS - Junij 2012