Krik - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

POLEG ZADREG S STRANIŠČI JE TU ŠE ENA TEŽAVA, KI PA PRAVZAPRAV
ZADEVA ISTI DEL TELESA KOT WC-JI. NAŠE RITKE NAMREČ NIMAJO PRIMERNIH
POČIVALIŠČ OZIROMA UDOBNIH SEDIŠČ NA HODNIKIH. TRPIMO. RES.
BLAZINE
Poznate ta občutek, ko se po napornem
dnevu usedete (zleknete) na udoben
kavč Zakaj ne bi bilo tako tudi v šoli,
kjer je še neprimerno bolj naporno kot v
službi! Je že res, da imamo 4 kavče –
ampak za 350 ljudi na šoli!!! To je
krepko premalo. Ti počivalniki so vedno
tako zasedeni, da se za mesta na njih
vedno prerivamo ter s tem sprožamo
nasilje in tekmovalnost. Ali ne bi bilo
veliko lažje, če bi bilo kavčev malo več
Ja, ja, ja, saj vem! Učitelji bi organizirali
protestni shod (zdaj so dobili še navdih od naših vrlih študentov in bi se morda
oborožili z jajci in opeko), saj se ves čas zgražajo nad našimi pozami na kavčih.
Ravnatelj pa bi rekel, da ni denarja za te stvari!
Ampak v mislih sem imela boljšo idejo – kaj pa, če bi kavče naredili sami! Lahko
na podoben način, kakor so pred slovenščino, iz starih gum in starih oblek, ki jih
pri meni doma kar mrgoli – mislim, da pri vas tudi. Ali pa bi si izmislili kaj
podobnega. S tem bi prihranili veliko denarja v času krize. Spodbujali bi tudi
kreativnost otrok in združili delo z zabavo. Lahko bi vsak razred pri likovni vzgoji
naredil kavč po svojih idejah in željah. Postavili bi jih na hodnike in s tem
zmanjšali število utrujenih učencev, ki se valjajo po tleh po hodnikih in pred
stranišči, da si malo opomorejo od naporov.
Ajda Galič, 8. c