Krik - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

UČITELJICO SMO IZSTRELILI V VESOLJE
Vedno je bila stroga. Vedno. Od učencev je zahtevala nemogoče: redno pisanje domačih nalog,
tišino med poukom, popolno znanje, pravice za otroke v Afriki in neskončno prepisovanje za
klepetalce. Ja, taka je bila razredničarka 6. c, Bunja Jezerček.
Nekega dne so se fantje na veceju zmenili, da je nujno treba nekaj ukreniti. V reviji Science
Illustrated so videli raketo – avion za vožnjo (tero)turistov v vesolje. To bi bila dobra rešitev.
Vprašanje je le, kje dobiti denar – 50 000$!!!
Po končanem pouku so se odpravili domov. Na cesti so videli limuzino in nekaj črnega jim je padlo
pred noge. Denarnica, polna kartic (brez gesel) in čekov! Kakšna sreča! Kar tako se ti zvali pod
noge pravo malo bogastvo. Pravzaprav veliko – v denarnici je bilo natanko 70 000$! Za znoret!
Vse težave so bile v hipu pozabljene, načrt pa v trenutku izvedljiv. Učiteljica bo šla v vesolje.
Samo kako jo zvabiti v Sweden Air (vzlet je na Švedskem) in potem v raketo
Zmenili so se, da ji pošljejo pismo v imenu Virgin Galactic (te raketne družbe). Pismu pa bo
priložena brezplačna karta za v vesolje.
Vse je šlo kot po margarini. Učiteljica, ki že itak rada potuje, je nasedla ko barka. Ni vedela, da je
sredin polet v vesolje brez pilota in vrnitve. Pardon – vrne se lahko le, če se izstreli dva kilometra
pred vstopom v vesolje. Tega ni vedela. Fantje so si meli roke. Končno bo vladala anarhija.
Končno »dan D« Učiteljica je sedela v avionu družbe Sweden Air in nekaj ur kasneje že v raketi.
Virgin Galactic Spaceship Two.
»Kauntdaun! Ten! Najn! Ejt! … Tri! Tu! Uan! TEJKOF! .... Vi hev liftof!«
se je slišalo po vesoljskem centru.
Motorji so zahrumeli, zemlja se je zatresla, pokadilo se je in učiteljico Bunjo je pod G-silo skoraj
spremenilo v mesno pašteto Kekec. Fantje iz 6. c, ki so vzlet spremljali iz varne razdalje –
Slovenije, pa so se napihovali kot helijevi baloni.
Končno mir!
Raketa je že 40 kilometrov visoko. V
njej pa se dogaja prava drama. Že
nekaj časa utripajo rdeče luči, sedež
zraven učiteljice je odneslo iz rakete, a
njen je ostal pri miru. Zaroštal je. Ona
pa se je brezskrbno peljala naprej v
vesolje. Kljub alarmu.
Po pol leta pa je na Zemljo, točneje v
6. c, priletelo zelo nenavadno pismo:
na hrbtni strani dva propelerja in
namesto znamke zvezdice in napis
POŠTNINA PLAČANA NA PLANETU
ZANZIBAR 84654131346146546. Še
bolj nenavadna pa je bila vsebina
(pozor – učiteljica še vedno piše
grozljivo nečitljivo):
Zanzibar, 222. 14. 3111
Dragi učenci 6. c!
Pristala sem na planetu Zanzibar med
malimi črnćki, ki so zelo cute. Imam se
super in nič ne pogrešam nasilne Zemlje.
Učim jih slovenščino – š in ž že znajo, a si
jih je veliko zvilo jezike. Ne bom se vrnila.
Lep pozdrav (Akitula ´l`a)!
Bunja Jezerček
Mark Anže Šuštar, 6. c