Krik - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

smo jim povedali kaj več o primerih. Tudi pri
fotografiranju je bilo pestro, saj smo večino prepričali
za sodelovanje. Menda je bilo le pri postaji za Rome
malo negodovanja. Nekateri, ki so jih prosili za
podpise, so vpili: «Kaj se bom jaz za te cigane
podpisoval!« Ali: »Zaslužijo si, smrduhi leni!« Ob tem
mi je zastalo srce. HALOOOOO! Kako lahko ljudje kar
po krivem obtožujejo, ko pa nimajo dokazov! Zdaj
vidim, da je problem to, da niso dobro obveščeni o
njih, da sploh ne poznajo dejstev, ampak verjamejo
stereotipom o Romih. Vseeno se mi zdi to grdo, saj bi
bili lahko prav oni na njihovem mestu ter bi računali
na podporo podpisovanja in bi bili žalostni, ko bi jim ljudje obrnili hrbet.
Podpisovanje je potekalo vse odmore.
Na koncu sem bila zelo utrujena od neprestanega govorjenja in letanja sem ter tja, a hkrati
vesela, saj smo zbrali res veliko podpisov. Več kot 400! AI Slovenija nas je na spletni strani
izpostavila kot izjemen uspeh.
Moji občutki so mešani. Eni imajo smisel za pravico, drugi ne. Potem so tu tisti, ki jim je vseeno,
a so se podpisovali, da bi ugodili nam. Na žalost bodo vedno obstajali vsi, ki sem jih naštela.
Nekateri se bodo borili za pravice, nekaterim bo vseeno. Zdaj vidim, kako težko je spremeniti
svet.
Skoraj nemogoče. Nekateri se ne bodo nikoli spremenili, a dobro je že, če spremeniš le enega
človeka. In če bi vsak spremenil enega, bi bil svet veliko boljši. Zato se bori AI. A bodimo realni –
svet ne bo nikoli popoln. Vojne, bolezni, kršenje pravic. To bo
ostalo. A vseeno je dober občutek , če narediš nekaj za svet in
nekomu polepšaš dan. Naša naloga je bila, da učence malo
poučimo o pravicah, o AI in o grozotah, ki se dogajajo po svetu,
saj na mlade ljudi veliko vplivajo mediji (negativno). Mislim, da
nam je pri nekaterih naloga uspela.
Za sodelovanje pri AI me je prepričala učiteljica in hvaležna sem
ji, saj sem se naučila res veliko. Če ne bi bilo akcije zbiranja
apelov, naša šola nikoli ne bi vedela, kaj se dogaja po svetu, kaj
je AI … In jaz tega ne bi pisala. Mislim, da je tudi učiteljica
vesela, ker smo se tako dobro odrezali.
Ta izkušnja mi je dala vedeti veliko o ljudeh. Mislim, da sem
našla svoj poklic. Od zdaj se bom redno posvečala dobrodelnosti.
Zdaj sem družino prepričala, da kupimo Unicefove novoletne
čestitke. Prav tako smo nakazali denar Unicefu. Malo pa mi že
uspeva, kajne
Ajda Galič, 8. c