Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje

Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje
ciljev;
vsebine;
načrtovanju certificiranja jezikovnega znanja s stališča:
vsebine izpitov;
meril za ocenjevanje, pri čemer so bolj kot pomanjkljivosti poudarjeni pozitivni dosežki;
načrtovanju učenja, kako se učiti (učenje učenja), ki vključuje:
boljše zavedanje obstoječe ravni znanja;
zastavljanje uresničljivih in koristnih ciljev;
izbiranje gradiva;
samoocenjevanje.
Učni programi in certificiranje so lahko:
globalni – ko učenec napreduje v vseh prvinah jezikovnega znanja in sporazumevalne
zmožnosti;
modularni – ko se izboljšuje učenčevo znanje na omejenem področju za konkretno
opredeljen namen;
obteženi – ko je poudarek na učenju v določenih usmeritvah, tako da se izoblikuje
poseben »profil«, pri katerem učenec na nekaterih področjih znanja in spretnosti doseže
višjo raven kot na drugih;
delni – ko je pozornost posvečena samo nekaterim dejavnostim in spretnostim (na
primer sprejemanju), medtem ko druge ostanejo ob strani.
Skupni evropski jezikovni okvir je zgrajen tako, da omogoča vse te različne oblike.
Ko govorimo o vlogi skupnega okvira na višjih ravneh učenja jezika, je treba upoštevati,
da so tu potrebe učencev drugačne, prav tako kontekst, v katerem živijo, se učijo in
delajo. Obstaja potreba po kvalifikacijah, ki presegajo raven sporazumevalnega praga in
jih je mogoče postaviti s sklicevanjem na Okvir. Seveda morajo biti opredelitve natančne,
ustrezno prilagojene stanju v konkretni državi in morajo vključevati nove vidike, zlasti na
kulturnem področju in na bolj specializiranih področjih družbenega življenja. Poleg tega
lahko precej pomembno vlogo igrajo moduli ali nizi modulov, ki so usmerjeni k specifičnim
potrebam, značilnostim in razpoložljivim virom učencev.
1.6 Katera merila mora SEJO izpolnjevati
Da bi izpolnjeval svoje naloge, mora biti tak skupni jezikovni okvir izčrpen, transparenten
in koherenten.
Izčrpen pomeni, da mora poskušati navesti kar se da širok razpon jezikovnega znanja,
spretnosti in rabe (ne da bi poskušal a priori napovedati vse mogoče rabe jezika v
vseh situacijah, kar je nemogoče), hkrati pa pomeni, da lahko vsi uporabniki z njegovo
pomočjo opišejo svoje cilje itn. SEJO mora pokazati razlike med različnimi razsežnostmi
opisovanja jezikovnega znanja in ponuditi niz referenčnih točk (ravni ali korakov), s
katerimi lahko merimo napredek med učenjem. Seveda moramo upoštevati, da pri razvijanju
sporazumevalnih zmožnosti ne igrajo pomembne vloge zgolj jezikovne razsežnosti,
temveč denimo še sociokulturna ozaveščenost, domišljijski svet, čustveni odnosi,
učenje, učenje učenja itn.
28