Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje

Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje
ključnih funkcij Okvira spodbujati in omogočati vsem različnim partnerjem v poučevanju
in učenju jezikov, da drug drugega kar najbolj transparentno obveščajo ne le o
svojih namenih in ciljih, temveč tudi o uporabljenih metodah in dejansko doseženih
rezultatih, je jasno, da se Okvir ne more omejevati na znanje, spretnosti in stališča, ki jih
bodo učenci morali razviti, da bodo lahko delovali kot kompetentni uporabniki jezikov,
temveč se mora ukvarjati tudi s procesi usvajanja in učenja jezikov ter z metodologijo
poučevanja oz. didaktiko. To je vsebina šestega poglavja.
2.3.2 Še enkrat je treba jasno povedati, kakšna je vloga Okvira pri usvajanju, učenju in poučevanju
jezikov. V skladu s temeljnimi načeli pluralistične demokracije Okvir poskuša biti
ne le izčrpen, transparenten in koherenten, temveč tudi odprt, dinamičen in nedogmatičen.
Zato se ne more postaviti na stran ene ali druge teorije v sodobnih razpravah o
naravi usvajanja jezikov ter o odnosu med usvajanjem in učenjem jezikov. Prav tako vanj
ne more biti vgrajen en sam konkreten pristop k poučevanju jezikov, vsi ostali pa bi bili
izključeni. Njegova prava vloga je v tem, da spodbuja vse, ki sodelujejo kot partnerji v
učenju/poučevanju jezikov, da kar najbolj jasno in transparentno izrazijo lastne teoretične
temelje in praktične postopke. Da bi lahko izpolnil to vlogo, predstavlja parametre,
kategorije, merila in lestvice, iz katerih lahko uporabniki črpajo in ki jih bodo morda
spodbudili, da bodo začeli razmišljati o širših možnostih kot prej ali o veljavnosti predpostavk
tradicije, v okviru katere delajo. To ne pomeni, da so te predpostavke napačne,
temveč da bi vsem, ki so odgovorni za načrtovanje, koristilo, če bi ponovno pretehtali
teorijo in prakso in pri tem upoštevali tudi odločitve drugih praktikov v lastni, zlasti pa v
drugih evropskih državah.
Odprt, »nevtralen« referenčni okvir seveda ne pomeni, da ne temelji na nikakršni
izoblikovani politiki. Ko Svet Evrope ponuja tak okvir, nikakor ne odstopa od načel, predstavljenih
v našem prvem poglavju in v Priporočilih R (82) 18 in R (98) 6, ki ju je Odbor
ministrov naslovil na vlade držav članic.
2.3.3 Peto in šesto poglavje se ukvarjata predvsem z dejanji in zmožnostmi, ki jih mora obvladati
uporabnik/učenec katerega koli jezika, da se lahko sporazumeva z drugimi uporabniki
tistega jezika. Velik del šestega poglavja govori o načinih, kako lahko razvijamo
potrebne sposobnosti in kako lahko ta postopek olajšamo. V sedmem poglavju podrobneje
spregovorimo o tem, kakšna je vloga opravil pri rabi in učenju jezikov. Vendar pa
je treba šele raziskati, kakšne vse so lahko posledice uvedbe raznojezičnega in
raznokulturnega pristopa. Zato je del šestega poglavja posvečen tudi naravi in razvoju
raznojezične zmožnosti. S posledicami takšnega pristopa za diverzifikacijo jezikovnega
učenja in izobraževalnih politik se nato podrobneje ukvarjamo v osmem poglavju.
2.4 Ocenjevanje jezikovnega znanja
SEJO je »Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje in ocenjevanje«. Doslej
smo govorili predvsem o naravi jezikovne rabe in uporabnikih jezika ter posledicah za
učenje in poučevanje.
V zadnjem, devetem poglavju, pa je pozornost osredinjena na funkcije Okvira glede
ocenjevanja jezikovnega znanja. Opisani so trije glavni načini možne uporabe Okvira,
in sicer:
40