Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje

Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje
drugih in pripravljenostjo za stike z drugimi v družbeni interakciji. Tovrstna zmožnost ni
preprosto rezultat nespremenljivih osebnostnih značilnosti. Vključuje dejavnike, ki so
posledica različnih vrst akulturacije, in se lahko spreminja.
Te osebnostne poteze, stališča in značaji so parametri, ki jih moramo upoštevati pri
učenju in poučevanju jezika. Zato morajo biti vključeni v referenčni okvir, pa čeprav jih
je težko opredeliti. Razumemo jih kot del posameznikovih splošnih zmožnosti in torej
kot vidik njegovih sposobnosti. Tudi oblikovanje stališč je lahko eden izmed ciljev, ob
upoštevanju, da je stališča mogoče usvajati ali spreminjati z rabo in učenjem (na primer
enega ali več jezikov) le v omejenem obsegu. Kot pogosto opozarjajo strokovnjaki, so
bivanjske zmožnosti vezane na kulturo in zato občutljiva področja za medkulturna dojemanja
in odnose: način, kako pripadnik neke kulture izraža prijateljstvo in zanimanje,
lahko pripadnik druge kulture dojame kot agresivnost in žaljivost.
Sposobnost učenja (savoir apprendre – gl. 5.1.4.) mobilizira bivanjsko zmožnost, deklarativno
znanje in spretnosti ter črpa iz različnih vrst zmožnosti. Sposobnost učenja
lahko razumemo tudi kot »znati ali biti pripravljen odkrivati ‘drugost’«, pri čemer so drugo
lahko drug jezik, druga kultura, drugi ljudje ali nova področja znanja.
Pojem sposobnost učenja se lahko uporablja zelo splošno, vendar je še zlasti relevanten
za učenje jezika. Odvisno od vsakokratnih učencev sposobnost učenja vključuje
– v različnem obsegu in različnih povezavah – vidike bivanjske zmožnosti, deklarativnega
znanja, spretnosti in operativnega znanja.
Bivanjska zmožnost: na primer hotenje, da prevzamemo pobudo ali celo tveganje v
osebni komunikaciji zato, da si ustvarimo priložnost, da nekaj povemo ali da dosežemo
pomoč sogovornikov, na primer, da jih prosimo, naj tisto, kar so rekli, še enkrat
povedo s preprostejšimi besedami, itn.; ali slušne spretnosti, pozorno spremljanje povedanega,
večje zavedanje nevarnosti kulturnega nesporazuma v stikih z drugimi.
Deklarativno znanje: na primer znanje, kateri oblikoslovno-skladenjski odnosi ustrezajo
določenim vzorcem sklanjanja v nekem jeziku; ali zavedanje, da v nekaterih kulturah
obstajajo tabuji ali posebni obredi, povezani s prehranjevanjem ali spolnostjo,
ali da imajo lahko verske konotacije.
Spretnosti in operativno znanje: na primer, da oseba nima težav pri uporabi slovarjev
ali da se dobro znajde v dokumentacijskem središču; ali da zna uporabljati avdiovizualne
ali računalniške medije (na primer splet) kot učna sredstva.
Isti posameznik se lahko zelo različno izkaže pri uporabi spretnosti in operativnega
znanja in ob soočenju z neznanim.
Različno glede na dogodek, odvisno od tega, ali ima opraviti z novimi ljudmi, povsem
neznanim področjem znanja, neznano kulturo ali tujim jezikom.
Različno glede na kontekst: ob istem dogodku (na primer odnosi med starši in otroki
v določeni skupnosti) bodo procesi odkrivanja in iskanja pomena nedvomno drugačni
pri etnologu, turistu, misijonarju, novinarju, pedagogu ali zdravniku. Vsak bo
ravnal v skladu s svojo stroko ali zornim kotom.
Različno glede na prevladujoče okoliščine in pretekle izkušnje: spretnosti, ki jih bo
nekdo uporabil pri učenju petega tujega jezika, bodo zelo verjetno drugačne od tistih,
ki jih je uporabil pri učenju prvega.
34