Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje

Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje
2.1.3 Jezikovne dejavnosti
Sporazumevalna jezikovna zmožnost učenca ali uporabnika jezika se aktivira z izvajanjem
različnih jezikovnih dejavnosti, ki vključujejo sprejemanje, tvorjenje, interakcijo
ali posredovanje (zlasti tolmačenje ali prevajanje). Vsaka izmed teh vrst dejavnosti je
mogoča z besedili v govorni ali pisni obliki ali v obeh.
Med procesi sta na prvem mestu seveda sprejemanje in tvorjenje (govorno in/ali
pisno), saj sta oba potrebna za interakcijo. V Okviru pa sta ta dva izraza za jezikovne
dejavnosti omejena na vlogo, ki jo procesa igrata posamično. Sprejemanje vključuje
tiho branje in spremljanje medijev, dve dejavnosti, ki sta pomembni pri številnih oblikah
učenja (razumevanje vsebine učnega programa, delo z učbeniki, priročniki in dokumenti).
Tvorbne dejavnosti prav tako igrajo pomembno vlogo na številnih akademskih in
poklicnih področjih (govorne predstavitve, pisne analize in poročila) in jim pripisujemo
veliko družbeno vrednost (saj pogosto ocenjujemo vrednost vsebine po tem, v kakšni
pisni obliki je bila predstavljena ali s kako tekočim govornim nastopom).
Za interakcijo je potrebno sodelovanje najmanj dveh posameznikov v govorni in/ali
pisni izmenjavi, v kateri se menjavata v vlogi tvorca in prejemnika besedila, pri ustni
komunikaciji pa lahko celo sovpadata. Ne le, da sogovorca lahko istočasno govorita
drug drugemu in se poslušata, ampak takrat, ko strogo upoštevata pravila menjavanja v
sporazumevalnih vlogah, poslušalec celo že predvideva preostanek govorčevega
sporočila in pripravlja svoj odgovor. Če torej hočemo obvladati interakcijo, ni dovolj, da
se učimo zgolj sprejemati in tvoriti izjave. Pri rabi in učenju jezika se interakciji zaradi
njene osrednje vloge v sporazumevanju praviloma pripisuje velik pomen.
Pisne in/ali govorne dejavnosti posredovanja, tako v sprejemniškem kot v tvorbnem
načinu, omogočajo sporazumevanje med dvema osebama, ki se iz kakršnega koli razloga
ne moreta sporazumevati neposredno. Prevajanje ali tolmačenje, parafraziranje, povzetek
ali zapis tretji osebi ponudijo (preoblikovano) različico izhodiščnega besedila, do
katere ta oseba nima neposrednega dostopa. Posredovalne jezikovne dejavnosti – (ponovno)
procesiranje obstoječega besedila – imajo pomembno mesto v normalnem jezikovnem
delovanju naših družb.
2.1.4 Domene (področja družbenega življenja)
Jezikovne dejavnosti se kontekstualizirajo znotraj domen oz. področij družbenega življenja.
Te so lahko zelo različne, toda za večino praktičnih namenov, povezanih z učenjem
jezika, jih lahko razdelimo na štiri široke kategorije: javna, zasebna, izobraževalna
in poklicna domena.
Javna domena pokriva vse, kar je povezano z običajno družbeno interakcijo (poslovne
in upravne institucije, javne službe, javne kulturne in sprostitvene dejavnosti, odnosi z
mediji itn.). Njegov komplementarni del je zasebna domena, ki vključuje družinske odnose
in individualne družabne dejavnosti.
Poklicna domena zajema vse, kar se nanaša na posameznikove dejavnosti in odnose,
povezane z izvajanjem poklica. Izobraževalna domena pa je povezana s kontekstom,
v katerem poteka učenje ali usposabljanje (praviloma institucionalno) za pridobivanje
specifičnega znanja ali spretnosti.
36