Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje

Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje
2.2 Skupne referenčne ravni jezikovnega znanja
Poleg prej predstavljene opisne sheme v tretjem poglavju uvajamo »vertikalno razsežnost«
z naraščajoče urejenim nizom skupnih referenčnih ravni za opisovanje učenčevega
jezikovnega znanja. Niz opisnih kategorij, predstavljenih v četrtem in petem poglavju,
zarisuje »horizontalno razsežnost«, ki jo sestavljajo parametri sporazumevalne dejavnosti
in sporazumevalne jezikovne zmožnosti. Take mreže s horizontalno in vertikalno
razsežnostjo se pogosto uporabljajo za predstavitev niza ravni z nizom parametrov. To
je seveda precejšnja poenostavitev, saj bi zgolj z dodatkom na primer domene dobili še
tretjo razsežnost in bi iz mreže nastala neke vrste pojmovna kocka. Z diagramom bi bilo
zelo zahtevno, če ne celo nemogoče, v celoti pokazati, za kakšno multidimenzionalnost
gre.
Dodana vertikalna razsežnost vseeno omogoča, da lahko izdelamo nekakšen zemljevid
ali oris učnega prostora, kar je koristno zaradi vrste razlogov:
Razvijanje definicij učenčevega znanja na osnovi kategorij, uporabljenih v Okviru,
lahko pomaga h konkretizaciji, kaj je ustrezno pričakovati na različnih ravneh doseženega
znanja s stališča teh kategorij. To pa lahko pripomore k razvijanju transparentnih
in realističnih izjav o splošnih učnih ciljih.
Učenje, ki traja dalj časa, je treba organizirati v enote, ki upoštevajo napredovanje in
kontinuiteto. Učne načrte in gradiva je treba medsebojno usklajevati. Pri tem je lahko
koristna okvirna shema ravni.
Vzdolž te vertikalne razsežnosti napredovanja je treba umestiti tudi trud učencev, ki
ga zahtevajo ti cilji in enote. Pri tem lahko pomagajo opisi jezikovnega znanja.
Tako ocenjevanje mora upoštevati tudi naključno učenje, torej zunajšolske izkušnje,
nekakšno lateralno bogatenje znanja, kot smo ga opisali zgoraj. Pri tem so lahko koristne
izjave o jezikovnem znanju, ki se ne omejujejo zgolj na določen učni načrt.
Ker je na voljo niz skupnih izjav za opisovanje uspešnosti, bo olajšana primerjava ciljev,
ravni, gradiv, testov in dosežkov v različnih sistemih in situacijah.
Okvir, ki vključuje tako horizontalno kot vertikalno razsežnost, olajšuje opredelitev
delnih ciljev in priznavanje neenakomernih profilov ter delnih zmožnosti.
Okvir ravni in kategorij za lažje izražanje ciljev pri določenih namenih bo lahko olajšal
delo inšpektorjev. V pomoč je lahko pri ocenjevanju, ali učenci na posameznih
področjih učenja delajo na ustrezni ravni. Uporabimo ga lahko za osnovo pri odločanju,
ali dosežki na teh področjih predstavljajo standard, ustrezen za dano raven
učenja, ter pri določanju ciljev v bližnji prihodnosti in širših dolgoročnih ciljev
učinkovitega doseganja jezikovnega znanja in osebnega razvoja.
In končno, učence bo učna pot vodila skozi vrsto izobraževalnih področij in ustanov,
ki ponujajo jezikovne storitve. Skupni okvir učnih ravni lahko olajša sodelovanje med
temi sektorji. Vse večja osebna mobilnost pomeni tudi, da na koncu ali celo sredi izobraževanja
v določenem okolju učenci vse pogosteje prehajajo iz enega izobraževalnega
sistema v drugega. Zato je vedno bolj potrebna skupna lestvica, na kateri lahko
opišemo njihove dosežke.
Ko govorimo o vertikalni razsežnosti Okvira, ne smemo pozabiti, da je učenje jezika
kontinuiran in individualni proces. Niti dva uporabnika jezika, bodisi domača govorca
38