Avtoceste 10 MASTER - Dars

Avtoceste interni 

ISSN 1581-8977 

πt. vpis v razvid medijev: 1002 

Ëasopis 

DARS d.d. 

letnik: 3. 

πtevilka: 10 

oktober 2006 

Izdaja: DARS, d.d., Ulica XIV. divizije πt 4, 3000 Celje, tel. πt.: 01/300 99 20, faks: 01/300 99 33, e-mail: avtoceste@dars.si; uredniπtvo: Branka VidetiË (odgovorna urednica), Marjan Koler (glavni urednik), Joæe 

Lakota (pomoËnik glavnega urednika), Edvard Gerdej, Alan KarabegoviË, Miran Kogovπek, Alenka KoπiË, Boπtjan KovaË, Barbara Popit, Marko Vadnjal, Anton Æagar, David Æagar. oblikovanje: Sandi Radovan 

A-13 

V TEJ ©TEVILKI: 

A-4 ZakljuËuje se 

sprejem nove 

organizacije in 

sistemizacije 

A-9 15 let predora 

Karavanke 

A-10 SreËanje DARS 

2006 

A-18 Kaj vse ≈ujamejo« 

nadzorne kamere 

Uvodnik 

Kot smo zapisali æe v 

prejπnjem uvodniku, je 

letos leto preseænikov - z 

najobseænejπim letnim 

naËrtom razvoja in 

obnavljanja avtocest. 

Sprejet je bil zakon, s 

katerim so poslanke in 

poslanci soglaπali, da se 

DARS d. d. za gradnjo avtocest iz NPIA 

zadolæi za do 1,03 milijarde evrov, da je 

bilo iz proraËuna druæbi DARS d. d. 

zagotovljenih le 5,934 milijarde tolarjev, 

kar je najmanj do zdaj, in da se letos gradi 

kar 174 km avtocest … S tako dinamiko se 

bodo dela nadaljevala tudi v prihodnjih 

dveh letih, po tem obdobju pa se bo obseg 

gradnje precej zmanjπal. S tem pa se bodo 

zelo zmanjπali tudi prihodki iz pogodbe o 

izvajanju naroËila za opravljanje nalog v 

zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest 

ter s finanËnim inæeniringom in drugih 

povezanih nalog po NPIA, s katero je 

dræava pooblastila DARS d. d., da v njenem 

imenu in za njen raËun gradi in obnavlja 

avtoceste. Dodatni avtocestni program πe 

ni natanËno definiran in tudi ko bo, bo 

bistveno skromnejπi od osnovnega. Hkrati 

bodo sicer nekoliko narasli prihodki po 

koncesijski pogodbi, s katero je dala dræava 

druæbi DARS d. d. koncesijo za upravljanje 

in vzdræevanje avtocest v Republiki Sloveniji, 

vendar bo ta porast bistveno manjπi, 

kot bo na drugi strani izpad prihodkov po 

pogodbi o izvajanju naroËila. Obenem bo 

to tudi obdobje, ko naj bi na naπih 

avtocestah zaæivelo elektronsko cestninjenje 

v prostem prometnem toku, kar je z 

akcijskim naËrtom v mesecu juniju potrdila 

tudi Vlada Republike Slovenije. Tak naËin 

zbiranja cestnine bo prinesel bistvene 

spremembe za uporabnike avtocest, saj 

bodo cestnino plaËevali vsi uporabniki; s 

tem bodo cestnine postale praviËnejπe in 

enakopravnejπe, celotna zbrana cestnina 

pa bo precej viπja. Trenutno namreË 

ocenjujemo, da nam uspe zaraËunati le 65 

odstotkov dejansko prevoæenih kilometrov 

v avtocestnem sistemu Slovenije, in to 

zaradi odprtega cestninskega sistema, in 

ker se del cest ne cestnini. Obenem pa bo 

tak naËin cestninjenja skupaj z upadom 

prihodkov iz naslova gradnje novih 

kilometrov avtocest tudi od nas zaposlenih 

zahteval πtevilne prilagoditve, predvsem 

pa to, da bomo morali veËino dejavnosti 

zastaviti drugaËe, kot smo jih do zdaj. Æe 

danes moramo zaËeti razmiπljati, kje so 

træne priloænosti, ki jih bomo morali poiskati 

in znati izkoristiti, to, kar æe poËnemo, pa 

bomo morali v prihodnje delati bolje in 

hitreje, Ëesar se bomo morali πe nauËiti in 

ugotoviti, kdo vse nam pri tem lahko 

pomaga. Gotovo pa je, da se bomo tako kot 

danes morali tudi v prihodnje πe toliko bolj 

zanaπati predvsem nase. 

Da bomo vse potrebne in veËkrat omenjene 

spremembe laæje uresniËili takrat, 

ko bo zanje priπel Ëas, se moramo postopno 

zaËeti pripravljati æe zdaj. Prvi pogoj za to 

je vsekakor reorganizacija v druæbi, s 

katero bo dokonËno zakljuËen veË kot 

dvoleten proces organizacijskega, 

kadrovskega in statusno-pravnega prestrukturiranja 

v druæbi DARS d. d., ki se je 

zaËel æe na zaËetku leta 2004, ko se je 

tedanji druæbi DARS d. d. pripojilo Podjetje 

za vzdræevanje avtocest, d. o. o. (PVAC, 

d. o. o.). O tem, kako poteka reorganizacija 

in kaj bo prinesla, boste veË lahko prebrali 

tudi v enem od Ëlankov, ki ga prinaπajo 

tokratne Avtoceste. 

Na sreËo pa æivljenje ni samo delo, 

ampak tudi zabava. In da se znamo tudi 

zabavati, si lahko ogledate ≈V srediπËu«, 

ki tokrat prinaπa fotoreportaæo s piknika, 

ki so ga za darsovce organizirali sodelavci 

iz ACB Maribor. Vsi, razen glavnega 

urednika tega Ëasopisa, ki jo je skupil na 

nogometnem igriπËu, so se na sreËanju 

odliËno zabavali. Tudi posnetki, katerih 

posamezne izseke vam predstavljamo na 

zadnjih straneh in kaæejo, kaj vse ujamejo 

kamere naπih nadzornih centrov, so lahko 

zabavni. Predvsem zato, ker se je v konkretnih 

primerih vse sreËno konËalo. Dokazujejo 

pa, da Ëloveπka iznajdljivost, neprevidnost, 

vËasih pa tudi neumnost, ne poznajo 

meja in bi se seveda lahko konËalo povsem 

drugaËe. Vse skupaj pa kaæe predvsem na 

to, da v ≈cestariji« ni nikoli dolgËas. 

• Branka VidetiË 

A-1

AKTUALNO 

DokonËan dolenjski avtocestni odsek Hrastje-Leπnica ter 

zakljuËek rekonstrukcije Mariborske ceste v Celju 

D 

olenjska je z uradno otvoritivjo avtocestnega odseka Hrastje-Leπnica 23. junija 

letos pridobila novih skoraj osem kilometrov avtoceste. »eprav s tem odsekom 

dolenjski avtocestni krak πe ni povsem dokonËan, pa je Novo mesto pomembno 

prometno razbremenjeno. Skupno 7,8-kilometrski avtocestni odsek poteka mimo 

Novega mesta in tako vkljuËuje tudi prikljuËka Novo mesto - vzhod in zahod s 

pripadajoËimi deviacijami. Druga dela zunaj avtocestne trase, predvsem na prestavitvah 

zdajπnje hitre ceste H1, so se zaËela izvajati po preusmeritvi prometa na novi avtocestni 

odsek Hrastje-Leπnica in bodo zakljuËena do konca septembra letos. Zaradi problematike 

posedkov na visokih nasipih bodo izvajalci del manjkajoËi zakljuËni asfaltni sloj na obmoËju 

Karteljevskega klanca izvedli spomladi 2007. 

Gradbena dela na avtocestnem odseku Hrastje-Leπnica so se zaËela julija 2004 z gradnjo 

viadukta MaËkovec, ki ga je gradilo ajdovsko Primorje. Glavna gradbena dela pa so izvajalci, 

zdruæeni v skupnem nastopu (joint venture), SCT Ljubljana, Primorje AjdovπËina in CGP 

Novo mesto zaËeli decembra 2004, kot je omenjeno æe v prejπnjem odstavku. Vrednost 

©iritev Ëelnih cestninskih postaj Ljubljana 

- zahod, Torovo in Pesnica 

N 

a Ëelni cestninski postaji Ljubljana - zahod prihaja do 

vse veËjih zastojev, ki so posledica tranzitnega prometa 

ob urnih konicah, med prazniki, konci tedna ter v 

turistiËni sezoni. Razmiπljanje in odloËitev o razπiritvi 

sta bila zato vsekakor dobrodoπla. Po zakljuËenih 

postopkih izbora je bila za izvedbo gradbenih del 15. 9. 2005 

podpisana pogodba s podjetjema v skupnem nastopu SCT, d. d. 

in CP Ljubljana, d. d. v vrednosti 143,2 mio. tolarjev. Druga 

pogodba, ki se nanaπa na izvedbo cestninskega sistema, pa je 

bila podpisana z izvajalcema Traffic Design, d. o. o. in ASIST, 

d. o. o., njena vrednost pa je bila 91,3 mio. tolarjev. 

Po uvedbi v delo je izvajalec pridobil lokacijsko informacijo 

za fazo gradnje pri ObËini Vrhnika ter soglasji zavodov za 

kulturno dediπËino in varstvo narave. Na obmoËju razπiritve je 

bilo po projektu treba izvesti predobremenilni nasip zaradi 

konsolidacije barjanskih tal. Poleg vseh gradbenih del sta bili 

opravljeni tudi zaπËita in prestavitev optiËnih in drugih vodov 

skladno s projekti oziroma prostorskimi akti. Po izvedbi dveh 

dodatnih stez ABC ter z izvedbo vseh del na prestavitvi in montaæi 

ABC-opreme se je cestninska postaja LJ - zahod z dozdajπnjih 

14 stez razπirila v 16-stezno Ëelno cestninsko postajo. 

odseka, ki poleg 165-metrskega viadukta MaËkovec obsega tudi 278 metrov dolg pokriti 

vkop, dva podvoza, prepust in πtiri nadvoze, je 23,84 milijarde tolarjev. Po predaji tega 

odseka prometu bo do konca leta 2008 na dolenjskem avtocestnem kraku treba zgraditi πe 

manjkajoËih pribliæno 20 kilometrov avtoceste. 

27. junija pa je bilo v uporabo predano tudi 700-metrsko voziπËe Mariborske ceste v 

Celju, kjer je bila dokonËana rekonstrukcija skupno tri kilometre dolge navezovalne ceste 

na avtocestno omreæje Slovenije. Vrednost naloæbe v rekonstrukcijo Mariborske ceste v 

Celju znaπa 7,115 milijarde tolarjev in je v okviru naloæbene vrednosti po investicijskem 

programu, ki ga je potrdil prometni minister. 

Izvajalec del, CMC, ki je bil kot najugodnejπi ponudnik izbran v postopku javnega 

naroËanja, je rekonstrukcijo Mariborske ceste v Celju izvedlo v πtirih gradbenih etapah, z 

zaËetkom oktobra leta 1998 in z zakljuËkom del ter s predajo v uporabo junija letos. Inæeniring 

in nadzor del je opravljal DDC svetovanje inæeniring iz Ljubljane. Vzporedno z izvajanjem 

del pri rekonstrukciji Mariborske ceste v Celju so v okviru Ëetrte gradbene etape potekala 

tudi arheoloπka izkopavanja, ki so se v celoti zakljuËila 28. marca 2006. • Matej Kuπar 

Priprave na zimsko sluæbo so se æe zaËele 

eprav smo komaj zakljuËili poletno turistiËno sezono, so priprave na zimsko sluæbo 

» 

æe v polnem teku, saj se pregleduje in servisira zimska mehanizacija. Na podlagi 

analize izvajanja zimske sluæbe v preteklosti bomo izvedli delavnico oziroma 

izmenjavo dobre prakse, na kateri bomo delavce opozorili na probleme, ki so se 

pojavljali v preteklih sezonah. Udeleæenci iz posameznih poslovnih enot si bodo 

izmenjali praktiËne ugotovitve in reπitve. Prav tako se je zaËel pripravljati izvedbeni 

program zimske sluæbe, ki bo izdelan do konca septembra. 

Pripravljamo tudi javni razpis za izvajanje zimske sluæbe s kooperanti na obmoËjih, kjer 

nam primanjkuje mehanizacije in delovne sile (na poËivaliπËih in cestninskih postajah, za 

nalaganje soli in podobno). Za tri leta imamo zagotovljene posipne materiale. Ker smo imeli 

vsako leto teæave s kakovostjo posipnih materialov, bomo letoπnjo zimo pridobili strokovnega 

izvajalca preverjanja posipnih materialov, ki bo æe v skladiπËu dobavitelja nadzoroval 

kakovost, da ne bo prihajalo do odstopanj v zrnavosti, vlagi in podobno. Tako bomo tudi 

nekaj prihranili, ker bodo posipalci kalibrirani toËno na tip soli, ki se med sezono ne bo 

spreminjala in bo tako mogoËe natanËno doloËiti koliËino posipa. 

V letoπnjem letu bomo na dolenjskem kraku poizkusno uvedli mokro soljenje z NaCl. 

Tudi tu raËunamo na prihranek do 70 odstotkov (v primerjavi s posipom s kalcijevim 

kloridom). ZaËeli smo postavljati vertikalno signalizacijo, ki bo na kritiËnih odsekih 

prepovedovala prehitevanje s tovornimi vozili. 

Na zaËetku oktobra bo na Bledu tradicionalno sreËanje naroËnikov in izvajalcev zimske 

sluæbe. Glede na program bomo sliπali kar nekaj novosti, ki jih bomo lahko koristno uporabili 

v praksi. PrepriËani smo, da bomo pravoËasno pripravljeni na prihajajoËo zimo in da ne bo 

veËjih teæav. • Andrej Sever 

»elna cestninska postaja Ljubljana - zahod (pogled proti Brezovici) 

29. maja letos je bil opravljen interni tehniËni pregled 

izvedbenih del in skladno z navodili komisije so bile v naslednjih 

dneh odpravljene πe zadnje pomanjkljivosti na objektu. Razπirjena 

cestninska postaja je bila predana v promet 1. junija 2006. 

Problematika odkupov kmetijskih zemljiπË oz. odkupov parcel, 

katerih lastnik je neznan, pa je zaËasno upoËasnila dejavnosti na 

razπiritvah preostalih dveh Ëelnih postaj - Torovo in Pesnica. 

Uprava DARS, d. d. je 11. 7. 2006 sprejela nov sklep o razπiritvi 

za eno stezo na obeh Ëelnih cestninskih postajah. Razπiritev ne 

posega v okolje zunaj avtocestnega obmoËja in tako ne bo 

povzroËenih nobenih nadaljnjih zahtev po dodatnih katastrskih 

preureditvah. 

Osnovna vrednost po podpisanih pogodbah za izvedbo 

razπiritev cestninskih postaj Torovo in Pesnica je 476,3 mio. 

tolarjev, na podlagi nove odloËitve o izvedbi razπiritve v manjπem 

obsegu pa je ocenjena tudi nova vrednost del, in sicer v viπini 

270 mio. tolarjev (gradbeni del skupaj s cestninskim sistemom). 

Obe razπirjeni cestninski postaji naj bi predali v uporabo konec 

letoπnjega leta. • Alan KarabegoviË 

Cestninjenje v 

prostem 

prometnem toku 

Septembra je izπla nova 

zloæenka, ki uporabnikom 

avtocest na poljuden naËin 

predstavlja cestninjenje v 

prostem prometnem toku. 

Zloæenka ponuja odgovore na 

najpogostejπa vpraπanja v zvezi s 

cestninjenjem v prihodnosti: ali 

bodo cestnino plaËevali vsi 

uporabniki, ali bodo elektronske 

tablice sistema ABC πe uporabne, 

ali bomo cestnino plaËevali vnaprej 

ali za nazaj, kako bomo ohranili 

anonimnost in kdaj bo sistem zaËel 

delovati. • B. V. 

A-2

AKTUALNO 

Mednarodni obrtni 

sejem v Celju 

Med prvimi obiskovalci naπega razstavnega prostora je bil predsednik nadzornega sveta 

DARS Franc Slak, na fotografiji s predsednikom uprave Rajkom SiroËiËem in Ëlanom uprave 

Aleπem Hojsom. 

Tradicionalni Mednarodni obrtni sejem ni le najveËja sejemska 

prireditev v Sloveniji, ampak se æe veË let uvrπËa tudi med najveËje 

take prireditve v Evropi ter iz leta v leto utrjuje svojo vlogo 

poslovnega stiËiπËa. 

Letoπnjo predstavitev Darsa smo zastavili 

resniËno celovito - strokovni in 

laiËni javnosti smo pokazali ponudbo 

na avtocestah in ob njih. Tako so v 

okviru razstavnega prostora DARS 

naπli svoj prostor ponudnika naftnih 

derivatov Petrol in OMV Slovenija, 

ponudnika gostinskih storitev Marche 

International in Autogrill ter pogodbeni partnerji 

odloæenega plaËevanja cestnine s karticami Magna, 

Diners DARS in OMV. 

DARS pa je vzbudil veliko zanimanje predvsem 

s predstavitvijo elektronskega cestninjenja v 

prostem prometnem toku, za kar smo bili nagrajeni 

s posebnim priznanjem sejma. Obiskovalcem je bil 

na shematiËen in praktiËen naËin prikazan potek 

cestninjenja v prihodnosti, seznanjeni pa so bili tudi 

s prednostmi, ki jih tak naËin prinaπa. S tem smo 

æeleli predvsem prispevati k razumevanju in 

pripravljenosti na sprejem te kljuËne novosti na 

podroËju cestninjenja, ki bo v cestninski sistem 

vnesla praviËnost in enakopravnost za vse uporabnike 

avtocest. Na dan otovoritve ja naπ razstavni 

prostor obiskal minister za gospodarstvo mag. 

Andrej Vizjak. Tretji dan sejma, v petek 8. septembra, 

pa smo organizirali dobro obiskano novinarsko 

konferenco, na kateri je sodeloval tudi prometni 

minister Janez BoæiË. Na njej smo novinarjem podrobno 

predstavili cestninski sistem prihodnosti. 

Vse dni sejma pa je delovalo tudi naπe prodajano 

mesto, kjer smo obiskovalcem odgovarjali na πtevilna 

vpraπanja, lahko pa so kupili tudi ABC-tablice 

s posebnim sejemskim popustom. • Duπica Zajc 

Naπ razstavni prostor je ob otvoritvi sejma obiskal minister za gospodarstvo mag. 

Andrej Vizjak, na fotografiji desno ob predsedniku uprave DARS Rajku SiroËiËu in 

predsedniku Obrtne zbornice Slovenije Miroslavu Klunu. 

Minister za promet Janez BoæiË med praktiËnim 

preizkuπanjem delovanja cestninskega sistema v prostem 

prometnem toku. 

Uvedba elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku 

Vlada je na zadnji junijski seji 

sprejela Akcijski naËrt uvedbe 

elektronskega cestninskega 

sistema v prostem prometnem 

toku s pogoji za 

interoperabilnost v Evropski 

uniji, za njegovo uresniËitev pa 

zadolæila Ministrstvo za promet 

in Dars. 

KonËna vizija in cilj cestninskega sistema v 

Republiki Sloveniji je uvedba elektronskega 

cestninjenja v prostem prometnem toku - torej 

popolnoma zaprtega sistema, v katerem se cestnina 

plaËuje brez ustavljanja in kjer uporabnik plaËuje 

po naËelu prevoæene poti, kar zahtevajo tudi 

predpisi Evropske unije. 

Akcijski naËrt, ki ga je v sodelovanju z Darsom 

pripravilo Ministrstvo za promet, predstavlja 

pomembno podlago za nadaljnji sistematiËni razvoj 

cestninskega sistema v Sloveniji. Jasno in podrobno 

opredeljuje smernice in aktivnosti nadaljnjega 

razvoja - od potrebnega sprejetja ustreznih pravnih 

podlag v obliki Zakona o cestnini do zaprtja 

cestninskega sistema z elektronskim cestninjenjem 

v prostem prometnem toku za vsa vozila z DSRC 

mikrovalovno tehnologijo v prvi fazi do konca 

2008, in satelitsko GNSS/CN tehnologijo za 

komercialna vozila na celotnem dræavnem cestnem 

omreæju v drugi fazi po letu 2011 (po pilotskem 

testiranju, ki se bo zaËelo æe v letoπnjem letu, in v 

skladu z razvojem satelitske tehnologije v 

prihodnosti). 

Akcijski naËrt jasno opredeljuje tudi nosilce 

posameznih aktivnosti, predvsem preko porazdelitve 

odgovornosti med Ministrstvom za promet 

(koordinacija izvajanja aktivnosti, priprava pravnih 

podlag, izvedba javnega razpisa za pilotsko 

testiranje satelitske tehnologije cestninjenja, ipd.) 

in Darsom (izvedba konkretnih strokovnih nalog 

v skladu z usmeritvami Ministrstva za promet) ter 

natanËno opredeljuje Ëasovne roke za izvedbo 

posameznih aktivnosti. 

Do sedaj sta v Evropski uniji vzpostavljena le 

dva elektronska sistema v prostem prometnem 

toku - v Avstriji mikrovalovni in v NemËiji satelitski 

sistem cestninjenja in πe to samo za tovorna 

vozila. S potrditvijo akcijskega naËrta se Slovenija 

pridruæuje tistim dræavam, ki æe imajo jasno vizijo 

razvoja elektronskega sistema cestninjenja v 

prihodnosti, hkrati pa je nabor konkretnih aktivnosti, 

nosilcev in rokov, ki nas zavezujejo h 

konkretnim ciljem. 

A-3

AKTUALNO 

ZakljuËuje se sprejem nove organizacije 

in sistemizacije 

Konec leta 2006 bo zakljuËen 

veË kot dvoleten proces 

organizacijskega, kadrovskega in 

statusno-pravnega 

prestrukturiranja v DARS, d. d.. 

Po statusno-pravnih 

spremembah v letu 2004 in 

ustanovitvi enovite gospodarske 

druæbe je na zaËetku junija 2006 

uprava druæbe DARS, d. d. ob 

sodelovanju sveta delavcev in 

nadzornega sveta druæbe DARS, 

d. d. sprejela usklajen akt o 

organizaciji in sistemizaciji 

delovnih mest oziroma del. S tem 

smo pridobili formalne pogoje za 

poenotenje organizacije in 

sistemizacije delovnih mest v 

druæbi. Konec avgusta 2006 smo 

v druæbi DARS, d. d. uskladili in 

sprejeli tudi novo, sodobno 

podjetniπko kolektivno pogodbo, 

ki akt o organizaciji nadgrajuje 

ter zaokroæuje okvir za dokonËno 

enotno ureditev delovnih 

razmerij in poslovnih procesov v 

druæbi na sploπno. 

Kronologija 

ZaËetek nujnih organizacijskih, kadrovskih in 

statusno-pravnih sprememb v druæbi DARS, d. d., 

ki se bodo do konca leta 2006 zakljuËile s podpisom 

novih pogodb o zaposlitvi, sega æe v zaËetek leta 

2004, ko se je tedanji druæbi DARS, d. d. pripojilo 

Podjetje za vzdræevanje avtocest, d. o. o. (PVAC, 

d. o. o.). Z delom projektnega sveta za statusno 

preoblikovanje druæbe DARS, d. d. in projektnih 

skupin, ki so delovale v njegovem okviru, je bil 

leta 2004 izveden temeljit popis vsebin, ki jih je 

treba prestrukturirati. V letu 2005 je bil oblikovan 

prvi predlog poenotene organizacije in sistemizacije 

delovnih mest, ki pa se je zaradi nezmoænosti 

dokonËne uskladitve in uveljavitve pokazal za 

neprimernega. Zato je nova uprava druæbe DARS, 

d. d. v letu 2006 dodatno angaæirala zunanjega 

ekspertnega svetovalca, ki je dejavno sodeloval pri 

pripravi zdaj æe veljavnega akta o organizaciji in 

sistemizaciji delovnih mest oziroma del ter s svojim 

znanjem in z bogatimi izkuπnjami odloËilno 

pripomogel k uskladitvi in vzpostavitvi medsebojnega 

zaupanja. 

Vzporedno s pripravo aktov, ki opredeljujejo 

organizacijo druæbe, pa so ves Ëas potekala tudi 

pogajanja za sklenitev podjetniπke kolektivne 

pogodbe. Predvsem po uskladitvi organizacije in 

sistemizacije so ta pogajanja dobila nov zagon in 

ob pomoËi strokovnih sodelavcev na obeh 

pogajalskih straneh sta pogajalski skupini avgusta 

2006 uskladili vsebino podjetniπke kolektivne 

pogodbe, ki se bo v celoti zaËela uporabljati s prvim 

januarjem 2007. 

ZnaËilnosti nove organizacije, 

sistemizacije in enotnega 

plaËnega sistema 

Nova organizacija druæbe je prilagojena sestavi 

uprave, kot jo predvideva statut druæbe. V druæbi 

DARS, d. d. imamo pet organizacijskih enot: 

• upravo, 

• podroËje za finance in træenje, 

• podroËje za izvedbo cestninjenja, 

• podroËje za organizacijo gradenj in obnov ter 

• podroËje vzdræevanja avtocest. 

PodroËja usmerjajo oziroma vodijo Ëlani uprave, 

in sicer glede na razdelitev, o kateri se medsebojno 

dogovorijo. DARS, d. d. ima tudi poslovnega 

direktorja, ki je pooblaπËenec uprave za vodenje, 

izvajanje ter nadzor procesov v druæbi. PooblaπËen 

je tudi za organizacijo in koordinacijo priprave 

predlogov ter njihovo posredovanje za odloËanje 

v upravi. 

Za organiziranje in izvajanje skupin nalog v 

okviru podroËij so pooblaπËeni izvrπni direktorji. 

Posamezne oæje skupine nalog so praviloma 

organizirane v obliki sluæb, lahko pa jih opravljajo 

tudi posamezni delavci. Navedeno pomeni, da 

imamo v druæbi organizacijo z le tremi ravnmi 

vodenja, kar je skladno z naËeli sodobne in 

racionalne organizacije ter je primerljivo z 

nekaterimi najuspeπnejπimi podjetji v Sloveniji. 

Zmanjπanje ravni vodenja in centralizacija 

posameznih vsebinsko zaokroæenih vrst del na ravni 

celotne druæbe sta dve temeljni znaËilnosti nove 

organiziranosti druæbe. Ob tem postaja bolj 

nedvoumna tudi razmejitev med izvajanjem 

dejavnosti in strokovnimi sluæbami. Uprava DARS, 

d. d. æeli z novo organizacijo druæbo usposobiti tudi 

za uspeπnejπi razvoj nekaterih novih dejavnosti 

oziroma storitev. Projektno delo bo po novem ena 

od pomembnih oblik organizacije izvajanja nalog. 

Eden takih je projekt e-cestninjenja, ki je v naπi 

druæbi dobil jasno opredelitev z akcijskim naËrtom 

uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem 

prometnem toku, ki ga je sprejela Vlada Republike 

Slovenije. 

Nova sistematizacija delovnih mest opredeljuje 

trideset delovnih mest. Na posameznem delovnem 

mestu z enakim nazivom lahko delavci v druæbi 

opravljajo razmeroma razliËna dela, kar bo 

opredeljeno v vsaki posamezni pogodbi o zaposlitvi. 

Vsa delovna mesta so glede na zahtevano stopnjo 

izobrazbe uvrπËena v doloËen tarifni razred. V 

vsakem tarifnem razredu je doloËen razpon plaËilnih 

razredov, kar omogoËa doloËitev razliËnih plaË za 

razliËna dela kot tudi napredovanje na delovnem 

mestu. To dejstvo je v kadrovsko-organizacijskem 

smislu velik napredek v primerjavi s precej togim 

dozdajπnjim sistemom. Zato bo novi enotni plaËni 

sistem sodoben, primerljiv z drugimi, fleksibilnejπi 

in objektivnejπi od prejπnjih dveh. Preglednica 

tarifnih razredov in najniæjih osnovnih plaË po 

posameznih tarifnih razredih je usklajena tudi z 

reprezentativnimi sindikati v druæbi in je sestavni 

del tarifne priloge k podjetniπki kolektivni pogodbi 

DARS, d. d. 

Delavci bomo z novimi pogodbami o zaposlitvi 

dobili osnovne plaËe, ki bodo doloËene v 

nominalnem znesku, glede na plaËilni razred v 

okviru ustreznega tarifnega razreda. S podjetniπko 

kolektivno pogodbo je opredeljen tudi okvir enotne 

metodologije za meseËno ocenjevanje osebne ocene 

delavca (t. i. delovne uspeπnosti), ki bo veljala za 

celotno druæbo. Konkretizacija metodologije 

oziroma doloËitev kriterijev pa bo predvidoma 

predmet posebnega akta druæbe, ki ga bomo 

pripravili in po ustreznem postopku sprejeli v 

naslednjih mesecih do konca leta 2006. Novi enotni 

plaËni sistem bo tako zaæivel predvidoma s prvim 

januarjem 2007. 

Podjetniπka kolektivna pogodba 

Tako uprava druæbe DARS, d. d. kakor tudi oba 

reprezentativna sindikata so ob sklenitvi podjetniπke 

kolektivne pogodbe dne 25. 8. 2006 poudarili, da 

so bila pogajanja sicer zahtevna in dolgotrajna, a 

kljub temu korektna in strpna, kar je odloËilno za 

vzpostavitev medsebojnega zaupanja, ki je kljuËno 

za uspeπno sodelovanje in poslediËno uspeπen 

razvoj druæbe. Naj poudarim, da smo se s to 

pogodbo med drugim dogovorili in uskladili glede 

vsebin, ki delavce πe posebej zanimajo - npr. glede 

pogojev za sklenitev delovnega razmerja za doloËen 

Ëas, pogojev za napotitev delavca na delo v drug 

kraj, postopka za razporejanje delovnega Ëasa, 

dopustov, izobraæevanja, plaËila za delo … 

Sklenitev in izvajanje podjetniπke kolektivne 

pogodbe mora biti za delavce dodatna motivacija 

za prizadevno in kakovostno delo, ki prispeva tudi 

k uspeπnosti druæbe kot celote, z vnaprej znano in 

zagotovljeno ravnjo doloËenih pravic, za delodajalca 

pa ambicijo in obvezo, da z uËinkovito in racionalno 

organizacijo dela zagotovi dovolj dobre poslovne 

rezultate, ki bodo omogoËali Ëim dolgoroËnejπe 

izvajanje podjetniπke kolektivne pogodbe. 

DARS, d. d. z navedenimi spremembami tudi 

organizacijsko in kadrovsko zakljuËuje svoje 

preoblikovanje, ki se je zaËelo s pripojitvijo druæbe 

PVAC, d. o. o. Statusne spremembe so bile naËrtovane 

tudi zato, da bi z zdruæitvijo dveh subjektov 

nastala sodobna gospodarska druæba, ki bo konkurenËen 

upravljavec avtocest v πirπem mednarodnem 

prostoru in ki bo poleg temeljnih reguliranih 

dejavnosti zmoæna opravljati tudi træne dejavnosti. 

Vzpostavljeno medsebojno zaupanje in doseæeno 

konstruktivno sodelovanje med upravo druæbe in 

reprezentativnimi sindikati utrjuje moje prepriËanje, 

da smo na pravi poti za realizacijo zastavljenih 

ciljev in zadovoljitev priËakovanj tako zaposlenih 

kot lastnika druæbe. • Rajko SiroËiË, predsednik uprave 

A-4

Izobraæevanje delavskih 

predstavnikov 

KAJ DELAJO 

Æe dalj Ëasa so Ëlani sveta delavcev in sindikalni zaupniki ugotavljali, da jim v razpravah in pri odloËanju 

o razliËnih vpraπanjih z delovnopravnega podroËja ter varnosti in zdravja pri delu manjka nekaterih 

vrst znanja, da bi se lahko strokovno in uspeπno posvetovali z upravo in odloËali. 

VnaËrtu izobraæevanja sveta delavcev 

je bil seminar s to vsebino 

predviden æe za lansko leto, pa 

nam ga æal zaradi pomislekov 

odgovornih vodilnih delavcev 

glede tega, ali tako znanje res 

potrebujejo, ni uspelo izvesti. Nova 

uprava je bolj naklonjena takemu 

izobraæevanju. Tako smo v spomladanskih mesecih 

s skupnimi moËmi doloËili okvirne vsebine 

celodnevnega seminarja ≈Varnost in zdravje pri 

delu ter aktualnosti iz delovnih razmerij«, ki smo 

ga nato izvedli 15. junija na Bledu. 

Predvidene teme so bile zahtevne, zato smo za 

predavatelja pridobili znanega in s praktiËnimi 

izkuπnjami obogatenega pravnika mag. Boruta 

Brezovarja, glavnega republiπkega inπpektorja za 

delo. Obvestili smo ga o vsebinah, o katerih bi se 

æeleli izobraziti, oziroma na kaj vse bi æeleli dobiti 

odgovore. 

Zakon o delovnih razmerjih se uporablja æe Ëetrto 

leto. Pri nas mu πe vedno velikokrat reËemo novi 

zakon, verjetno zato, ker ga πe nismo povsem usvojili 

in se na kadrovskem podroËju πe marsikaj dogaja 

po starem zakonu. Predavatelja smo zato pisno 

opozorili na teme, o katerih bi radi posluπali v zvezi 

z delovnim razmerjem, kot so na primer vsebina 

pogodbe o zaposlitvi, sprememba ali sklenitev nove 

pogodbe o zaposlitvi, POZ za doloËen Ëas, odpoved 

zaradi poslovnih razlogov, program razreπevanja 

preseænih delavcev, organizacija in sistemizacija, 

delovni Ëas, noËno delo, odmori in poËitki, varstvo 

posebnih kategorij delavcev … Naslednja seminarska 

tema se je nanaπala na podroËje varnosti in 

zdravja pri delu. 

Za popoldanski del seminarja pa smo predvideli 

naslednje teme: vloga in delo sveta delavcev v 

druæbi (obveπËanje, posvetovanje, 

soodloËanje, zadræanje odloËitve 

delodajalca), socialno partnerstvo na 

ravni druæbe (razmerja med svetom 

delavcev, sindikatom in upravo) ter 

kolektivno dogovarjanje (o bistvenih 

elementih zakona o kolektivnih 

pogodbah, sprejetega aprila 2006). 

Po podani vsebini je v zakljuËnem 

delu seminarja sledila razprava, za 

katero nam je ostalo le pol ure Ëasa, 

kar pa je bilo obËutno premalo. Tudi 

pri nekaterih prej naπtetih temah je 

predavatelju zmanjkalo Ëasa in ni 

povedal vsega, kar smo od njega 

priËakovali, v celoti pa je cilj izpolnil. 

Spomnil nas je, da se je naπ sistem 

pred 15 leti v temeljih spremenil, te 

spremembe pa je zakon o delovnih 

razmerjih v letu 2003 πe okrepil; tako 

moramo danes dojeti predvsem, da 

ima delodajalec moËne pozicije in da 

je glede njegove pristojnosti in moËi treba razumeti 

tudi omejene delojemalske pravice zaposlenih. 

Po celodnevnem seminarju so udeleæenci prejeli 

tudi vpraπalnik, v katerem so odgovarjali na 

vpraπanja o zadovoljstvu z izvedbo seminarja. 

VeËina udeleæencev je bila zadovoljna oz. zelo 

zadovoljna glede vseh vpraπanj razen glede 

vpraπanja, ali je predavatelj namenil dovolj Ëasa za 

vpraπanja. Tu odgovori kaæejo, da so bili naπi 

sodelavci manj zadovoljni. Anketo in dodatne 

fotografije si lahko ogledate tudi v intranetu. 

Lahko reËem, da je bil seminar uspeπen, osebno 

pa menim, da se je, glede na vse æelene vsebine, 

predavatelj nekaterih tem in vpraπanj dotaknil 

preskromno. Nekatere delovnopravne teme bi torej 

Del udeleæencev izobraæevanja med predavanjem 

mag. Boruta Brezovarja 

lahko obravnavali na prihodnjem seminarju. 

Seminar je bil namenjen vsem Ëlanom sveta 

delavcev in Ëlanom odborov, vabljenih pa je bilo 

πe po πest sindikalnih zaupnikov iz vsakega 

reprezentativnega sindikata. Tako se je na Bledu 

zbralo 30 sluπateljev, celoten seminar s plaËilom 

prostorov in pripomoËkov, s honorarjem predavatelja 

ter postreæbo pa je stal 258.000 tolarjev. 

Glede na potrebnost in pomembnost vsebin menim, 

da je bil seminar poceni (dobrih osem tisoË tolarjev 

na udeleæenca) in dobra naloæba v znanje. Da bi se 

z na ta naËin pridobljenim znanjem lahko πe bolje 

razumeli in laæje komunicirali, menim, da je take 

seminarje treba organizirati tudi v prihodnje. 

• Joæe Lakota 

Podpisana podjetniπka kolektivna pogodba 

DARS je v petek, 25. 8. 2006, s Sindikatom æelezniπkega transporta Slovenije 

- Sindikalna enota DARS, d. d. ter Sindikatom delavcev prometa in zvez 

Slovenije - Sindikat delavcev avtoceste sklenil podjetniπko kolektivno 

pogodbo. Po veË mesecih pogajanj in usklajevanj je nekaj veË kot 1100 

zaposlenih v DARS-u dobilo prvo, sodobno podjetniπko kolektivno pogodbo. 

Tako uprava druæbe kakor tudi sindikata so ob sklenitvi podjetniπke 

kolektivne pogodbe poudarili, da so bila pogajanja korektna in strpna. 

Izrazili so prepriËanje, da bo podjetniπka kolektivna pogodba prispevala 

k enovitosti druæbe, za kar si obe strani prizadevata æe od 1. januarja 2004, ko se je k DARSu 

pripojilo dotedanje javno Podjetje za vzdræevanje avtocest (PVAC, d. o. o.). 

Predsednik uprave DARS-a Rajko SiroËiË je dejal, da gre za dobro popotnico na skupni 

poti zaupanja in sodelovanja med vodstvom druæbe in sindikatoma. Korekten odnos se bo 

po priËakovanjih uprave druæbe pozitivno odrazil tudi med zaposlenimi. Izrazil je tudi trdno 

odloËenost, da bo uprava DARS-a do konca leta v celoti izpeljala novo organizacijo in 

sistemizacijo delovnih mest. 

S sklenitvijo podjetniπke kolektivne pogodbe, ki bo zaËela veljati s 1. januarjem 2007, 

se udejanja osrednja obveza iz dogovora, ki so ga uprava druæbe in navedena sindikata 

sklenili decembra lani. ≈Pogodba ni prinesla zmagovalca na nobeni strani, saj vsaka taka 

pogodba pomeni kompromis,« je poudaril SreËko LorenËak, predsednik Sindikata delavcev 

avtoceste. Andrej Fiπtravec, predsednik sindikalne enote DARS-a Sindikata æelezniπkega 

transporta Slovenije, je izrazil prepriËanje, da bo pogodba zaposlenim v druæbi DARS 

prinesla veliko pozitivnega. • Matej Kuπar 

Predstavnika sindikatov Andrej Fiπtravec (skrajno levo) in SreËko 

LorenËak (skrajno desno) ob podpisu podjetniπke kolektivne pogodbe 

s predstavnikoma delodajalca Abdonom Peklajem, Ëlanom uprave, in 

Rajkom SiroËiËem, predsednikom uprave DARS-a 

A-5

AVTOCESTNO OGLEDALO 

Obnovitvena dela na dolenjski avtocesti 

v letoπnji turistiËni sezoni 

Slovenija je bila ena redkih 

evropskih dræav, kjer med 

turistiËno sezono nismo opravljali 

veËjih obnovitvenih del na 

avtocestah. »eprav je promet v 

turistiËni sezoni res poveËan na 

veËini avtocest, pa so tudi odseki, 

ki jih je upraviËeno obnavljati 

ravno v turistiËni sezoni. Tako se 

je kot pravilna izkazala tudi naπa 

odloËitev o obnovi dolenjske 

avtoceste med razcepom 

Malence in prikljuËkom Cikava v 

juliju in avgustu. 

V 

sklopu obnovitvenih del na 

omenjenem odseku smo æeleli 

med zaporo izvesti kar najveË 

potrebnih obnovitvenih del na 

zaprtem delu avtoceste, zato je 

bilo izvedenih veË javnih razpisov 

in oddaj del ter skladno s tem 

podpisanih veË pogodb: 

• pogodba za obnovo obeh smernih voziπË v 

predorih Debeli hrib in Mali vrh za zamenjavo 

obrabne plasti asfalta na viaduktu Reber (leva 

in desna stran) in popravilo dilatacij na viaduktu 

Reber; vrednost pogodbe je bila 574 mio. 

tolarjev, izvajalec pa SCT; 

• pogodba za nadgradnjo in obnovo elektrovarnostnih 

naprav na obeh smernih voziπËih 

predorov Debeli hrib in Mali vrh, ki je zajemala 

obnovo razsvetljave, vgradnjo smernikov LED, 

vgradnjo radijskega signala in videonadzora; 

vrednost pogodbe je bila 239 mio. tolarjev, 

izvajalec pa SITEEP; 

• pogodba za obnovo in nadgradnjo obeh 

smernih voziπË pred in za predoroma Debeli 

hrib in Mali vrh do prvega sluæbenega prehoda; 

vrednost pogodbe je znaπala 232 mio. tolarjev, 

izvajalec pa je bil SCT; 

©e pred koncem tega leta bomo 

uvedli moænost nalaganja 

dobroimetja na daljavo. S tem 

bomo cestninarjem precej olajπali 

delo, saj jim na cestninskih stezah 

ne bo treba vnaπati ≈dobavnic«, 

celoten postopek nalaganja pa se 

bo izvedel popolnoma 

samodejno. 

A-6 

• pogodba za obnovo in 

nadgradnjo desnega 

smernega (odsek 

0020) voziπËa od predora 

Mali vrh do 

prikljuËka Cikava; 

vrednost pogodbe je 

bila 232 mio. tolarjev, 

izvajalec podjetja v 

skupnem nastopu pa 

SCT in CP Ljubljana. 

Nadzor nad izvedbo del 

je izvajal DDC svetovanje 

inæeniring. 

Za izvedbo vseh del je 

bil pogodbeni rok 70 dni 

od uvedbe v delo, za vsako 

smerno voziπËe 35 dni. 

VeËina pogodb je bila 

podpisana æe spomladi 

2005, vendar zaradi priËakovanih 

velikih zastojev 

med obnovitvenimi deli in dejstva, da so v letu 2005 

æe potekala obnovitvena dela na odseku 0022 (stari 

Viπnjegorski klanec), uprava DARS brez podrobne 

analize prometnih tokov ni sprejela sklepa o datumu 

zaËetka del. Na podlagi prometnih podatkov in 

raËunalniπko izdelane mikroskopske simulacije 

prometa je bilo ugotovljeno, da se dnevna prometna 

obremenitev obravnavanega odseka med letom 

bistveno ne spremeni, v turistiËni sezoni pa sta 

precej manjπi jutranja in popoldanska konica. 

Zato je uprava DARS, ne glede na sploπno javno 

mnenje, da se v turistiËni sezoni ne smejo izvajati 

veËja obnovitvena dela, sprejela sklep, s katerim je 

potrdila zaËetek del 19. junija 2006 in zakljuËek 

del najpozneje do 30. avgusta 2006. Vsa dela so 

bila konËana 25. avgusta, ko je bil tudi spuπËen 

promet. Dela, ki so se povsod, kjer je bilo mogoËe 

in potrebno, izvajala neprekinjeno 24 ur na dan, so 

bila naËrtovana in izvajana z urno natanËnostjo. 

Mikroskopska simulacija je glede na prometne 

podatke predvidevala razliËne podaljπane Ëase 

potovanja. NajveËji zastoji so bili predvideni na 

zaËetku del do 1. julija (veË kot 30 min. na vseh 

krakih) in najmanjπi sredi avgusta (15 min.). Ker 

na obmoËju predvidene zapore ni dobrih 

Uporabniki sistema ABC in kartic DARS bodo 

imeli na naπi spletni strani moænost samodejne 

izdelave predraËuna, kjer bodo navedli, na katere 

elektronske tablice ali kartice DARS naj se naloæi 

dobroimetje. Ko bo raËun plaËan, se bo dobroimetje 

preneslo v osrednji streænik, kjer bo Ëakalo na 

izvedbo nalaganja, uporabniki pa bodo po elektronski 

poπti obveπËeni, da jih dobroimetje Ëaka na 

kombiniranih ali blagajniπkih stezah cestninskih 

postaj. Ko bo elektronska tablica priπla v obmoËje 

antene ali ko bo kartica DARS priπla v obmoËje 

Ëitalca, bo sistem samodejno naloæil plaËano 

dobroimetje. Cestninarji tako s postopkom ne bodo 

imeli nobenega opravka, prav tako nalaganje ne bo 

zavedeno v blagajniπkem poroËilu. 

Sistem nalaganja na daljavo zahteva nemoteno 

alternativnih dræavnih cest, smo v æelji, da bi Ëim 

bolj zmanjπali predvidene zastoje, sklenili pogodbe 

za uvedbo dodatnih kapacitet na javnih prevoznih 

sredstvih (avtobusu, vlaku) in s sistemom javnega 

obveπËanja pozvali uporabnike, naj Ëim pogosteje 

uporabljajo javni prevoz in prilagodijo (razvleËejo) 

svoj prihod na delovno mesto in odhod domov. 

Rezultat prizadevanj in pravilne odloËitve uprave 

o Ëasu izvedbe obnovitvenih del je bil, da smo 

omembe vredne podaljπane Ëase voænje prek zapore 

(od 6.00 do 8.00 in od 14.30 do 17.00), tudi nad 30 

min., beleæili iz vseh smeri prve dni zapore do 1. 

julija. Julija in avgusta nismo beleæili veËjih zastojev 

v jutranjih in popoldanskih konicah (kolone do 2 

km) razen ob najbolj zgoπËenem prometu ob koncih 

tedna. 

Na podlagi letoπnjih izkuπenj lahko ugotovimo, 

da so bila naπa predvidevanja o tem, da je na 

nekaterih odsekih in nekatera dela smiselno in edino 

primerno izvajati v turistiËni sezoni, pravilna. Za 

podkrepitev odloËitev pa lahko navedemo, da nam 

zunanji izvajalci omogoËajo uporabo ustreznih 

programskih orodij, ki ob vnosu pravilnih podatkov 

dajejo zelo realno sliko predvidenih zastojev med 

zaporo zaradi izvedbe obnovitvenih del. 

• Andrej Vovk 

Nalaganje dobroimetja po novem 

tudi na daljavo 

delovanje komunikacijskih vodov. Izpad le-teh je 

sicer malo verjeten, toda Ëe bi do njega kljub vsemu 

priπlo, bodo imeli cestninarji moænost, da po 

telefonu v Prometno-informacijskem centru za 

dræavne ceste preverijo, ali je za posamezno 

elektronsko tablico ali kartico DARS res pripravljeno 

dobroimetje. »e bo odgovor iz centra 

pozitiven, bo nalaganje mogoËe izvesti tudi roËno, 

skoraj enako, kot se danes nalaga dobroimetje na 

podlagi ≈dobavnic«. V primeru roËnega nalaganja 

bo cestninar dobil ustrezen izpis blagajne, ki se bo 

moral ujemati z izpisom cestninskega centra, in s 

tem se bodo cestninarjeve obveznosti pokrile. 

Novi sistem bo zmanjπal administriranje, 

predvsem pa bo precej zmanjπal moænosti napak 

pri vnosu zneska, ki je na ≈dobavnici«. • Jure Krajnc


Prva turistiËna sezona Prometnoinformacijskega 

centra za dræavne ceste 

Prometno-informacijski center 

za dræavne ceste je uspeπno 

prestal krstno turistiËno sezono, 

v kateri je obveπËanje o stanju 

vseh dræavnih cest in prometu na 

njih prviË potekalo na enovit 

naËin z enega mesta. 

15. marca letos smo na podlagi obveznega navodila 

ministra za promet in sporazuma med dvema 

upravljavcema dræavnih cest (Druæbe za avtoceste 

v Republiki Sloveniji in Direkcije Republike 

Slovenije za ceste) povezali obveπËanje o stanju na 

avtocestah in drugih dræavnih cestah v enoten 

sistem. V njem sodelujejo operaterji druæbe DARS 

v posameznih nadzornih centrih, vzdræevalci 

avtocest in drugih dræavnih cest, delavci na 

cestninskih postajah, policija, operaterji v Prometnoinformacijskem 

centru za dræavne ceste in tudi 

vozniki, ki se vse pogosteje oglaπajo z informacijami 

s cest. Ko je informacija preverjena in 

vkljuËena v raËunalniπko aplikacijo, se samodejno 

razpoπlje po elektronski poπti na radijske in 

televizijske postaje, na teletekst TV Slovenija, na 

spletno stran www.promet.si ter v primeru avtocest 

na glasovno postajo info@tel na tel. πtevilki 080 

22 44. Za natanËnejπe informacije in tudi kak nasvet 

pa vozniki lahko pokliËejo na tel. πtevilko (01) 518 

8 518. Prav tako iz Prometno-informacijskega 

centra za dræavne ceste vsak dan posredujemo 

prometna poroËila v æivo na veË kot 20 radijskih 

in televizijskih postaj. 

Ob obiËajnih dnevnih prometnih konicah, ko se 

promet zgosti zaradi prihoda na delo in odhoda 

domov, so veËinoma enakomerno obremenjene vse 

kategorije cest na mestnih vpadnicah. Ob prometnih 

konicah v turistiËni sezoni pa so nadpovpreËno 

obremenjene predvsem glavne prometne smeri od 

mej z Avstrijo in Italijo proti meji s Hrvaπko, saj 

tujci vzporednih in obvoznih cest veËinoma ne 

poznajo in jih tudi ne uporabljajo. Kljub temu pa 

so tudi letos zastoji povzroËali najveË vroËe krvi 

med domaËimi vozniki. Delno je to razumljivo, saj 

so bile ob najveËjih zgostitvah prometa najhitrejπe 

poti skoraj neuporabne - promet je npr. nekajkrat 

praktiËno zastal od ©entilja do Gruπkovja. Po drugi 

strani pa na vzporednih cestah, ki jih domaËi vozniki 

poznajo, ni bilo nobenih zastojev. Prometnoinformacijskemu 

centru je ob pomoËi vseh naπtetih 

virov uspelo pridobivati ustrezne in aktualne 

informacije in izkazalo se je, kako pomembno je, 

da je voznik, Ëe se zastoju æe ne more izogniti, o 

njem vsaj dobro in pravoËasno obveπËen. Æe prvo 

turistiËno sezono je bilo voznikov, ki so se obrnili 

na nas, razmeroma veliko, πtevilo pa stalno naraπËa. 

Z naËrtovanimi akcijami za boljπo prepoznavnost 

Prometno-informacijskega centra za dræavne ceste 

jih priËakujemo πe veË. 

Skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste 

in s policijo naËrtujemo tudi izboljπanje informacij 

o zastojih, ki so s staliπËa obveπËanja najbolj 

problematiËni. Pri tem naj bi kritiËne odseke in 

mejne prehode πe bolje opremili s kamerami, 

naËrtujemo pa tudi povezave z ustreznimi 

organizacijami v tujini za boljπo obveπËenost 

turistov ter poveËanje uËinkovitosti πtevcev prometa. 

Nekaj zanimivosti iz dela operaterjev 

Operaterji v PIC-u morajo pri svojem delu 

reπevati zelo raznovrstne probleme, velikokrat prav 

nenavadne. Ko se namreË vroËina poveËa, zgostita 

pa se tako zrak kot promet, je lahko vedenje ljudi 

na cesti zelo nepredvidljivo. 

• Nekega dne je operater v Postojni prejel obvestilo 

voznika, da na odseku SenoæeËe-Postojna na 

odstavnem pasu stoji avtobus. NiË neobiËajnega, 

Ëe voznik ne bi dodal, da se mu zdi nenavadno, da 

ob avtobusu ni nikogar, veliko ljudi pa je na strehi. 

Operater je tja napotil vzdræevalce in policijo. 

Ugotovili so, da se je avtobusu z registracijo BiH 

pokvaril motor, prevaæal pa je πolarje, ki so se 

vraËali z izleta v Italiji. Ko se je avtobus ustavil, so 

πolarji za zabavo splezali na njegovo streho in 

skakali po njej. Policisti so jih s teæavo prepriËali, 

naj splezajo tudi nazaj na tla. ©ofer je dejal, da to 

ni niË neobiËajnega, saj so na streho plezali tudi 

med voænjo in se na njej npr. vozili po Riminiju. 

• Operaterji na Kozini so bili v preteklih letih æe 

priËe, da so iz vozil, ki so stala v zastoju proti morju, 

izstopili otroci, si nadeli rolerje in se po rahlem 

nagibu spustili proti morju. Po posredovanju policije 

so poËakali svoje starπe v avtomobilih in se vrnili 

v vozila. 

• Podobno obvestilo so 

letos julija prejeli na 

Vranskem, le da je πlo 

tokrat za kolesarja. Po 

navedbah policije naj bi 

namreË nekdo kolesaril 

po avtocesti od Blagovice 

proti Trojanam. 

Ko je priπel v doseg 

videonadzora, so ga 

Kolesar jo je nameraval mahniti v Maribor 

kar skozi trojanske predore. 

operaterji s kamerami tudi spremljali in se hkrati 

spraπevali, kako je lahko priπel neopaæen na 

avtocesto in kako si je predstavljal voænjo skozi 

predore. Kolesar si je med vzponom tudi nekoliko 

odpoËil in nato nadaljeval pot, dokler ga ni ustavila 

policija, priπli pa so tudi vzdræevalci. Kolesarja so 

prestavili na drugo stran ograje, kjer je lahko 

nadaljeval pot po vzporedni regionalni cesti. 

Namenjen je bil v Maribor in oËitno se je æelel 

izogniti trojanskemu klancu na regionalni cesti. 

• Kako nekateri πe posebej teæko 

prenaπajo zastoje in je prihod policije 

in vzdræevalcev zanje vedno prepozen, 

so videli operaterji v Ljubljani. 

Vozniku, ki je bil udeleæen v 

prometni nesreËi v predoru Mali vrh 

na dolenjski avtocesti, kjer je zaradi 

del promet potekal dvosmerno, je 

bilo oËitno jasno, da bo nesreËa 

povzroËila precejπnje zastoje vsaj na 

eni strani. Postavil se je na cesto in 

zaËel izmeniËno usmerjati promet skozi predor. ©lo 

mu je kar dobro, dokler ga voznika tovornjakov na 

obeh straneh nista slabo razumela, oba zapeljala 

drug proti drugemu, do prihoda vzdræevalcev zaprla 

promet πe na preostalem pasu oz. popolnoma 

blokirala predor. • Brane Nastran in operaterji nadzornih 

centrov DARS 

ABC kmalu tudi za tovorna vozila 

Zaradi vse veËjega tranzitnega in domaËega tovornega prometa 

cestninarji Ëedalje teæje zagotavljajo nemoten promet zlasti na 

Ëelnih cestninskih postajah Kompolje, Vransko in Tepanje. Najbolj 

kritiËni sta predvsem zadnji dve cestninski postaji, saj je tam 

premalo cestninskih stez. 

Za poveËanje pretoËnosti cestninskih postaj smo v 

letoπnjem letu zaËeli posodabljati sistem ABC tako, 

da bi ga bilo mogoËe uporabljati tudi za cestninjenje 

tovornih vozil. Poleti smo æe izvedli prvo testiranje, 

ko so vzdræevalci s tovornimi vozili preizkuπali 

delovanje anten in elektronskih tablic. VeËjih 

zapletov pri tem ni bilo. 

Poleg tega smo na Ëelni cestninski postaji 

Kompolje ter na stranski cestninski postaji Lukovica 

testirali tudi delovanje opreme za prepoznavanje 

(branje) registrskih oznak vozil in laserskih 

klasifikatorjev vozil. Tudi ti rezultati kaæejo, da bo 

novi sistem mogoËe uvesti precej hitro. 

Trenutno poteka natanËno projektiranje potrebnih 

sprememb v sistemu, nato pa sledi πe izvedba na 

terenu. Sistem bo zasnovan tako, da bodo lahko 

vozniki tovornih vozil uporabljali elektronske 

tablice, ki bodo vezane na posamezno vozilo in 

torej ne bodo prenosljive tako kot tablice za osebna 

vozila. Na elektronski tablici bosta zapisana cestninski 

razred vozila in njegova registrska oznaka. 

»e se podatka ne bosta ujemala s cestninskim 

razredom, ki ga bo doloËil klasifikator, ali z 

registrsko oznako, ki jo bo ≈prebrala« kamera na 

hitri stezi, bo sistem sporoËil napako. Pomembno 

je tudi, da bodo vozniki tovornih vozil lahko 

uporabljali le poplaËniπke elektronske tablice, ki 

bodo vezane na pogodbo z DARS ali na posamezno 

kreditno kartico. Za to smo se odloËili, ker so 

tovorna vozila prevelika, da bi lahko izvedli 

preusmerjanje na kombinirano stezo, Ëe na 

elektronski tablici ne bi bilo dovolj dobroimetja za 

plaËilo cestnine. • Jure Krajnc 

A-7


Stanko Debeljak, zasluæeno v pokoj 

Konec meseca junija je delo v 

Darsu zakljuËil mag. Stanislav 

Debeljak, dolgoletni Ëlan uprave 

in prvi finanËnik druæbe. Vse od 

marca 1994 je v druæbi opravljal 

delo Ëlana uprave, do junija 2001 

je bil hkrati tudi finanËni direktor, 

zadnjo vidnejπo vlogo v druæbi pa 

je odigral na mestu vrπilca 

dolænosti namestnika 

predsednika uprave. 

M 

agister ekonomskih znanosti, ki 

je delo opravljal z veliko mero 

ljubezni in modrosti, je po 

mnenju mnogih eden glavnih 

≈krivcev« za veliko uspeπnost 

slovenskega avtocestnega programa. 

V obdobju razpada 

razmeroma velikega jugoslovanskega 

trga in zaradi tega nastale gospodarske 

recesije je imel skupaj z drugimi sodelavci v druæbi 

(takrat je πtela le nekaj deset zaposlenih) pomembno 

vlogo pri zagonu in nato vodenju za dræavo nadvse 

pomembnega projekta, ki je prek investicij v 

gradnjo cestne infrastrukture dokazano pripomogel 

k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju slovenskega 

gospodarstva. Sodelavci ga poznajo in ga bodo v 

spominu ohranili kot spoπtljivega in skromnega 

Ëloveka, ki so mu interesi slovenske dræave (DARS 

avtocestni program namreË vodi v imenu dræave) 

vedno pomembnejπi od lastnih. 

Stanko Debeljak pa v svoji karieri ni imel 

pomembne vloge le v DARS-u. Strokovno kariero 

je zaËel v Sluæbi druæbenega knjigovodstva, kjer 

je kmalu postal finanËni inπpektor, nadaljeval v 

Meblu Nova Gorica, najprej kot finanËni direktor, 

ga vmes zapustil zaradi funkcije namestnika 

republiπkega sekretarja za finance in se vrnil kot 

glavni direktor. Vrhunec njegove kariere pa s tem 

πe zdaleË ni bil doseæen. V drugi polovici osemdesetih 

je bil izvoljen za zveznega delegata v zboru 

republik in pokrajin zvezne skupπËine, kjer je bil 

tudi Ëlan odbora za kreditno-monetarni sistem, na 

zaËetku devetdesetih pa je bil znova imenovan za 

namestnika republiπkega sekretarja za finance. Pred 

prihodom v DARS je bil na ministrstvu za finance 

zaposlen kot dræavni sekretar za finance, le malo 

ljudi pa se ga πe spominja po njegovi pomembni 

vlogi, ki jo je odigral pri uvedbi prve prave 

slovenske nacionalne denarne valute - tolarja. A 

skromen Ëlovek se nikoli ne hvali. 

Kljub temu da DARS zapuπËa s teækim srcem, 

saj je v njem preæivel nemalo lepih trenutkov, ki 

mu bodo πe dolga leta ostali v spominu, pa je v 

neformalnem pogovoru priznal, da se je z njega 

odvalilo teæko breme. In verjamemo mu. 

Dragi Stanko, tudi v najlepπem obdobju vaπega 

æivljenja vam æelimo πe mnogo uspehov in lepih 

trenutkov. Zasluæili ste si jih. • Matej Kuπar 

Deset let cestninske postaje Bazara 

Cestninska postaja Bazara je bila 

vkljuËena v sistem cestninjenja 

in predana v uporaba maja. Od 

mejnega prehoda Vrtojba je 

oddaljena 2,73 kilometra, na njej 

pa cestninimo 32,2 kilometra 

πtiripasovnice - hitre ceste H4 

skozi Vipavsko dolino, od 

Podnanosa do mednarodnega 

mejnega prehoda Vrtojba. 

Omenjena cesta povezuje goriπko 

regijo z osrednjo Slovenijo, na 

drugi strani pa se povezuje z 

italijanskim avtocestnim 

omreæjem. 

P 

omembna znaËilnost naπe doline je 

odprtost samo proti zahodu, od 

koder prodira vpliv sredozemskega 

podnebja, zaradi Ëesar je vegetacijska 

doba pri nas za dva meseca 

daljπa kot v osrednji Sloveniji. Ko 

smo æe pri podnebju, nikakor ne 

smemo pozabiti znane vipavske burje. Ta 

severovzhodni veter se z gorskih vrhov zaganja v 

dolino s hitrostjo tudi do 180 km/h in tako 

pomembno kroji tukajπnje æivljenje. Zaradi silnega 

vetra, ki zapiha s Trnovske planote, je veËkrat oviran 

tudi promet. Zapore prometa zaradi burje, ki lahko 

trajajo tudi veË dni, najveËkrat omejujejo tovorna 

vozila s hladilniki in ponjavami, obËasno pa je 

prepovedan promet tudi za druga vozila, zato se 

tudi na naπi cestninski postaji pojavljajo zastoji, ko 

Cestninska postaja Bazara 

Zastoji tovornjakov na Bazari so pogosti predvsem, 

kadar s Trnovske planote zapiha burja. 

Na pikniku ob deseti obletnici cestninske postaje smo 

se poveselili tudi v druæbi nekdanjih sodelavcev. 

tovorna vozila stojijo v koloni in Ëakajo na preklic 

prepovedi. »e pa si kateri ≈pogumneæ« upa naprej 

kljub prepovedi, ga lahko sunek burje kaj hitro 

sleËe, Ëe æe ne poleæe. Za take junake potem 

poskrbijo vzdræevalci hitre ceste, ki so bili do 

septembra 2004 na obmoËju CP Bazara. 

Poslovanje na cestninski postaji Bazara poteka 

v skladu s tehniËnimi moænostmi in z najveËjim 

prizadevanjem 13 zaposlenih in πtudentov, ki jih 

sprejmemo na poËitniπko delo. Trenutno imamo 

na CP Bazara v vsako smer po dve kombinirani 

cestninski stezi, hitrih stez ABC pa nimamo. 

ZnaËilno za naπo cestninsko postajo je, da je okrog 

polovice vsega prometa tovornega, v sezonskih 

mesecih pa je tudi vse veË turistov, ki izberejo to 

smer za svojo dopustniπko pot. Kljub iz leta v leto 

veËjemu prometu na cestninski postaji nismo 

beleæili zastojev. K veËji pretoËnosti prometa 

dodatno pripomoreta moænost elektronskega plaËila 

cestnine in plaËilo z razliËnimi vrstami kreditnih 

kartic. Do naslednje sezone bomo izvedli πe nujno 

sanacijo poπkodovanih cestninskih stez na CP, da 

uporabnikom postanek pri nas πe prijaznejπi. 

Toda, kako hitro Ëas beæi ... Maja je minilo æe 

okroglih deset let, odkar smo zaËeli z delom na naπi 

cestninski postaji. Torej smo se ≈bazarci« odloËili, 

da bomo to obletnico izkoristili za sreËanje tudi s 

tistimi, ki ne nosijo veË Darsove sivo-zelene 

uniforme oz. ne delajo veË na Bazari. Tako smo se 

zadnji petek v maju zbrali na pikniku, ki je v 

prijetnem druæenju minil, kot bi mignil. 

NaËrtov pa je πe veliko. Z izvedbo druæabnih 

dogodkov poskrbimo tudi za sprostitev, potem pa 

se pogumno sooËimo tudi s poslovnimi izzivi. Naπ 

nadaljnji razvoj je priËakovan po zakljuËitvi celotne 

trase hitre ceste, saj je v gradnji πe eden izmed 

gradbeno-tehniËno najzahtevnejπih odsekov - 10,7 

kilometra Ëez Rebernice. • Milanka Vodopivec 

A-8


15 let predora 

Karavanke 

Predor Karavanke je 1. junija 

letos praznoval obletnico, saj je 

bil natanko pred petnajstimi leti 

predan v uporabo. Vse do danes 

je ostal edini enocevni predor v 

slovenskem avtocestnem 

omreæju, πe vedno pa je tudi 

najdaljπi slovenski cestni predor. 

Mednarodni avtocestni predor 

Karavanke, rudarske dolæine 

7864 metrov (od portala do 

portala pa 8019 metrov), od tega 

je dolæina slovenskega dela 

predora 3750 metrov, je bil 

predan v uporabo le nekaj dni 

pred zaËetkom osamosvojitvene 

vojne, 1. junija 1991, promet pa 

je skozenj stekel 2. junija 1991. 

eprav je promet skozi karavanπki 

» 

predor razmeroma redek, pa iz leta 

v leto naraπËa in v povpreËju v obeh 

smereh æe presega 6000 vozil na 

dan. ©e zlasti naraπËa tovorni 

promet, saj je prav ta smer najkrajπa 

pot do jugovzhodnih deæel Balkana. 

Od zaËetka junija 1991 do danes je 

skozi predor peljalo veË kot 24 

milijonov osebnih in tovornih vozil, v njem pa do 

zdaj ni bilo nobene veËje nesreËe. 

Delavci podjetij SCT Ljubljana in Polensky und 

Zoellner iz Salzburga, ki so gradili slovenski del 

predora, avtoceste in mejne ploπËadi, so v petih 

letih izjemno zahtevne gradnje izkopali in odpeljali 

na deponijo skupno 301.000 prostorninskih metrov 

materiala, iz vkopa pred portalom pa 317.000 

prostorninskih metrov. Za pot skozi goro je bilo 

porabljenih 274 ton eksploziva, vgrajenih pa je bilo 

1506 ton lokov in æeleznih mreæ. Samo v betonski 

obok so vgradili 55.613 prostorninskih metrov 

betona. 

»eprav je bila pred petnajstimi leti v predor 

vgrajena tedaj najnaprednejπa tehnologija elektrostrojnih 

in varnostnih sistemov, katere osnovni 

principi delovanja ostajajo sicer nespremenjeni, je 

treba posamezne komponente posodabljati. 

Upravljavec slovenskega dela predora DARS, d. 

d. je v zadnjih letih posodobil raËunalniπke sisteme, 

vgradil smernike LED, oznaËil ubeæne poti in ojaËal 

razsvetljavo. Skladno z Direktivo 2004/54/EC o 

zagotavljanju varnosti v predorih pa DARS, d. d. 

skupaj z avstrijskim upravljavcem, druæbo Asfinag, 

æe naËrtuje posege, ki bodo dolgoroËno potrebni za 

zagotavljanje Ëim veËje varnosti v predoru. Do 

konca leta 2014 (za dræave z veËjo gostoto predorov, 

med njimi tudi Avstrijo in Slovenijo, pa do konca 

leta 2019) je v skladu z navedeno evropsko 

smernico treba zagotoviti πe viπje varnostne ukrepe 

v vseh predorih v transevropskem cestnem omreæju, 

med njimi tudi v predoru Karavanke, in sicer 

adaptirati prezraËevanje (v sredinskem delu predora) 

in izboljπati ubeæno-reπevalne poti. Ukrepi, potrebni 

za uskladitev z omenjeno direktivo, za predor 

Karavanke πe niso naËrtovani, so pa predvideni in 

bodo v obdobju, kakor je predpisano z direktivo, 

tudi izvedeni. 

Æal se karavanπko gorovje πe ni umirilo in v 

predoru povzroËa deformacije, predvsem na 

slovenski strani, kjer je hribina geoloπko slabπa, 

med gradnjo pa talni obok ni bil izdelan v celotni 

dolæini predora. Tako bo potrebna njegova sanacija, 

ki bo potekala letoπnjo jesen. Gre za do zdaj tretji 

veËji poseg v voziπËno ploπËo. Pri rednih pregledih 

predora in snemanja kanalizacije z videokamero je 

bilo namreË ugotovljeno, da prihaja zaradi razliËne 

geoloπke sestave hribine do stiskanja talnega dela 

predorske cevi, posledica Ëesar so dvigovanje 

voziπËa in poπkodbe v kanalizacijskem omreæju. 

Sanacijski ukrep bo zaobjel sanacijo voziπËne 

ploπËe in vgradnjo talnega oboka v dolæini 140 

metrov ter sanacijo poπkodovane kanalizacije v 

dolæini 430 metrov. Zaradi zagotovitve stalne 

prevoznosti predora se bodo dela izvajala med 

prometom na polovici voziπËa, zato bo promet ves 

Ëas izvajanja obnovitvenih del potekal izmeniËno 

enosmerno po drugem smernem voziπËu predora. 

PriËakovati je do 30-minutne zastoje. 

Obnovitvena dela so usklajena z avstrijskim 

upravljavcem predora, saj bodo tudi Avstrijci med 

izvajanjem sanacije na slovenski strani obnovili 

obloge in opleske sten na svoji strani, skupaj 

pa bomo v celotnem predoru prenavljali sistem 

klica v sili in vgradili ozvoËenje. Po predvidevanjih 

bodo pri obrizgu sten na avstrijski strani nujne tudi 

popolne zapore predora, in sicer predvidoma nekaj 

noËi v pozni jeseni. 

Pogodbeni rok za dela, ki se bodo zaËela izvajati 

predvidoma 18. septembra 2006 in bodo potekala 

24 ur dnevno vse dni v tednu, z vmesno prekinitvijo 

med boæiËno-novoletnimi prazniki (predvidoma 

med 18. decembrom in 8. januarjem), je 180 dni. 

Pogodbena vrednost del (za slovensko stran 

predora) znaπa 579,37 milijona tolarjev, izvajalec 

del pa je SCT. 

Poleg navedenih del bo v obdobju med 18. 

septembrom in 10. oktobrom saniran tudi del 

voziπËa med vhodom v predor do mejnega platoja, 

zaradi Ëesar bo zapora podaljπana do mejnega 

platoja. Pogodbeni izvajalec del, izbran na javnem 

razpisu, je Strabag, pogodbena vrednost pa znaπa 

135,48 milijona tolarjev. 

A-9

V SREDI©»U 

SreËanje DARS 

2006 

≈No, pa smo konËno na vrsti«, smo rekli in se 

nasmejali, ko so nas obvestili, da bomo letoπnje 

sreËanje Darsovih delavcev organizirali prav 

mi, MariborËani. »asa je bilo na pretek, ker pa 

nismo hoteli niËesar prepustiti nakljuËju, smo 

se urno zagnali zbirat informacije od naπih 

sodelavcev, ki jih je ta Ëast doletela æe prejπnja 

leta! ≈Zelo pomembno je vreme, lepo mora bit, 

brez deæja, ne sme pa bit prevroËe, saj se bo 

preveË spilo,« so rekli. Torej, naroËili smo prav 

takπno. Zraven lepega vremena pa je potrebno 

πe tudi kaj drugega. Poiskali smo dobavitelje, 

izvajalce, ki so sposobni zadovoljiti naπe 

potrebe, saj se nas bo na ©portnem letaliπËu 

v Skokah zbralo okoli 600 veseljakov. 

O 

odloËili smo se izkoristiti priloænost in naπim 

sodelavcem, ki bodo priπli iz cele Slovenije, predstaviti 

naπe mesto, mesto Maribor z njegovimi znaËilnostmi 

in prepoznavnostjo. Priprave so tekle, kar nekaj dni 

so nas domov pospremile zvezde in naenkrat je bila 

sobota, 9. septembra. 

NaroËeno vreme je bilo dostavljeno. 

- Rana ura, zlata ura. - pravijo, zato smo se gostitelji 

dogovorili æe ob sedmi uri, za vsak sluËaj. Ni nam bilo dolgËas. »eprav 

je bilo vse pripravljeno, je πe vedno ostalo nekaj za postoriti. Kmalu je 

ura kazala devet in pripeljal je prvi avtobus. ZaËelo se je! 

Goste smo priËakali s spominskim darilom in jih napotili v dvorano, 

kjer jih je Ëakal πilËek æganega, kruh z zaseko in Ëebulo, da so se malo 

okrepËali, saj jih je veËina priπla iz oddaljenih krajev Slovenije. Po 

okrepËilu je sledil uvodni del, pozdravni govor, malo kulturnega 

programa, velik aplavz in konËno zabavnejπi del. PriËeli so se odhodi 

na oglede. Nekateri so se odloËili za pokuπino πtajerskih vin, drugi za 

ogled Maribora iz Mariborskega Pohorja, voænjo s splavom po reki 

Dravi ali ogled mesta Maribor. Tisti, ki so imeli malo veË πportnega 

duha, pa so se zaËeli pripravljati na izredno pomembne tekme v 

nogometu in odbojki. Ko smo pojedli vroË golaæ, smo bili zares 

pripravljeni za vse podvige, ki so sledili. Tekme so potekale v pravem 

πportnem duhu, æal pa ni πlo brez poπkodb in sodelavec, g. Marjan, je 

utrpel resno poπkodbo noge. MogoËe mu je bilo malo v tolaæbo, saj sta 

bila s sodelavko, ga. Mojco, izbrana za Darsovca in Darsovko leta 2006. 

Svoje moËi smo pomerili πe v vleki vrvi, πportni del pa zakljuËili z 

neobiËajnim postavljanjem prometnih znakov v πaljivi igri. O vsem 

dogajanju na prireditvenem prostoru sta nas obveπËala moderatorja, ki 

sta se zelo dobro vklopila med nas. Mislim, da sem pozabil omeniti, da 

nas je æe v drugi polovici πportnega dela priËel ≈motiti« vonj po slastni 

≈roπtiljadi«, ki jo je pripravil naπ ≈gostinec«. Tako se je poËasi zakljuËil 

tudi ta del zabave, zato nam po podelitvi teæko prisluæenih priznanj in 

pokalov ni preostalo niË drugega kot to, da se posvetimo hrani, pijaËi 

in ansamblu, ki nas je z veselimi zvoki vabil na plesiπËe. 

Zunaj se je mraËilo, ozraËje se je ohladilo. V dvorani pa pravo 

nasprotje, vedno bolj toplo je bilo, mogoËe celo vedno bolj vroËe. 

Posvetili smo se plesu in veselju, hrani in pijaËi. Ob pogledu na æareËe 

obraze, smo si tudi mi, organizatorji lahko konËno priznali: ≈Uspelo 

nam je.« 

Ker me je doletela ta Ëast, da sem lahko v imenu organizatorja napisal 

nekaj vrstic, bi se vam drage sodelavke in sodelavci, v njegovem, naπem 

imenu zahvalil za vso dobro voljo, ki ste jo prinesli s seboj iz cele 

Slovenije in nam tako pomagali prirediti πe eno nepozabno zabavo, ki 

nas je spet malo zdruæila. 

HVALA VAM!!! • Bojan Godec 

A-10

V SREDI©»U 

A-11

KAJ DELAJO 

Avtocestna vzdræevalna baza Novo 

mesto se predstavi 

KonËno smo tudi v Novem mestu 

doËakali nove prostore 

avtocestne baze (ACB). ACB 

Novo mesto bo pokrival dolenjski 

avtocestni krak od BiËa do 

Obreæja. Objekti ACB so na levi 

strani avtoceste v smeri Obreæja, 

odseka Hrastje-Leπnica, ali 

toËneje med prikljuËkoma Novo 

mesto zahod in vzhod pri naselju 

MaËkovec. ACB se na avtocesto 

navezuje prek prikljuËka Novo 

mesto vzhod, dozdajπnje HC in 

prihodnje regionalne ceste. 

Lahko bi dejali, da delujemo ob 

vznoæju Trπke gore, ki je znana 

po izvrstni legi, ki godi trsju za 

pridelavo dolenjskega cviËka. 

O 

bjekti ACB so zgrajeni po 

projektih, ki jih je izdelalo 

projektivno podjetje INVEST- 

BIRO iz Kopra. Gradnjo s 

svojimi podizvajalci pa je 

izvajalo podjetje GIP Vegrad, d. 

d.. Objekti in oprema ACB so 

primerljivi z drugimi ACB. 

Lahko pa se pohvalimo kar z nekaj tehnoloπkimi 

posodobitvami in pridobitvami, kot je avtomatska 

avtopralnica za pranje tovornjakov, prezraËevanje 

delovnih prostorov, kar bo prispevalo k boljπim 

delovnim pogojem, ter sodobna avtomatska tehtnica 

za tehtanje cestnih vozil v gibanju, ki bo omogoËala 

nadzor dobave in porabe soli ter drugega materiala. 

V nadaljevanju pa bo najbræ sluæila tudi za tehtanje 

in nadzor osnih obremenitev tovornih vozil, ki na 

avtocesti zaradi preobremenjenosti pogosto moËno 

poπkodujejo voziπËe. 

ACB obsega objekt velikih garaæ, kjer so razporejene 

tudi vse delavnice za vzdræevanje vozil 

in mehanoopreme ter elektrodelavnica. V tem 

objektu je tudi avtomatska avtopralnica 

za pranje vozil, ki je velika pridobitev, 

saj bo omogoËala pranje vozil v 

zimskih akcijah, ko so vozila zaradi 

posipanja obloæena s slanimi 

prevlekami CaCl in NaCl. PrepriËani 

smo, da bomo vozila ob rednem pranju 

obdræali v Ëim daljπi ≈delovni« 

kondiciji. ACB obsega tudi objekt 

malih garaæ, kjer so skladiπËe, prostor 

za akumulatorje in polnilnica 

akumulatorjev ter kompresorska 

postaja, skladiπËe posipa z napravo in 

rezervoarjem za mokro soljenje ter s 

Ërpalko za pogonsko gorivo, silos za 

sol, ekoloπki otok za shranjevanje 

nevarnih snovi in drugih materialov, 

ki jih je treba razvrπËati loËeno in 

spadajo med posebne odpadke. V 

upravni stavbi bodo skupni prostori 

zaposlenih (jedilnica, sanitarije) in 

prostori za delo reæijskih delavcev. 

Zunaj baze so πe odlagaliπËe za 

poπkodovana in zapuπËena vozila in 

odlagaliπËe za potrebe MORS ter 

vodohran, ki zagotavlja zadostne 

koliËine poæarne vode. Velika pridobitev 

je tudi zemeljski plin za ogrevanje 

iz primarnega plinovoda. Vrednost 

investicije, ki vkljuËuje gradnjo 

in opremo ACB ter mehanoopremo za 

vzdræevanje odseka BiË-Smednik, je 

nekoliko viπja od 2,1 milijarde tolarjev. 

V Novem mestu smo zaËeli poslovati 4. julija, 

pred tem pa od 15. decembra 2004 na lokaciji 

izpostave Drnovo. Konec junija je bil predan 

prometu tudi avtocestni odsek Hrastje-Leπnica, in 

tako skupno z odsekom Kronovo-Obreæje vzdræujemo 

nekaj veË kot 53 ekvivalentnih kilometrov. 

Iz dolæine odseka je razvidno, da je ACB Novo 

mesto res najmlajπa avtocestna baza, ne pa tudi 

najmanjπa. Ko bo celotni odsek dolenjske avtoceste 

zgrajen, bomo skupno vzdræeval pribliæno 83 

ekvivalentnih kilometrov. 

V PE Novo mesto je trenutno zaposlenih 37 

delavcev, od tega jih je 16 v izpostavi Drnovo in 

21 v ACB Novo mesto. Smo razmeroma mlad 

kolektiv, saj je povpreËna starost zaposlenih 36 let. 

VeËina zaposlenih se prviË sreËuje z vrlinami in 

deli, ki so potrebni pri vzdræevanju avtocest. Z 

veseljem ugotavljam, da gre za zelo marljive in 

uka æeljne ljudi, kar potrjuje tudi dejstvo, da æe 

drugo leto suvereno izvajamo vsa dela, ki nam jih 

narekuje koncesijska pogodba. Samo upam lahko, 

da bo tako tudi v prihodnje. 

Nekoliko teæav nam bo povzroËal πe nezgrajeni 

odsek Leπnica-Kronovo, kjer bo promet do 

izgradnje avtoceste potekal po zdajπnji hitri cesti, 

ki pa je v zelo slabem stanju. Do gradnje omenjenega 

odseka (konec leta 2007) bosta povezava 

in delo med ACB in izpostavo nekoliko oteæena. 

Gradbena dela na omenjenem odseku æe potekajo. 

S pridobljenimi novimi prostori v ACB Novo 

mesto so se delovni pogoji za vse zaposlene na 

dolenjskem avtocestnem kraku moËno izboljπali, 

kar se bo odraæalo v πe veËji delovni storilnosti in 

v zadovoljstvu zaposlenih in, upamo, tudi uporabnikov 

avtoceste. • Tone Mali 

Septembra sklenjene pogodbe v vrednosti 

28,8 milijarde tolarjev 

20. septembra smo s podjetjema Vidoni in Oberlosler sklenili pogodbo za gradnjo 

predorov Barnica in Tabor in s tem pogodbeno oddali tudi zadnja gradbena dela za gradnjo 

hitre ceste prek Rebrnic. Pogodbena vrednost predorov Barnica in Tabor, ki sta zasnovana 

kot dvopasovna predora z izkopnim profilom 110 prostorninskih metrov in ju sestavljata 

predorski cevi, dolgi 305 metrov in 283 metrov ter v predoru Tabor dolæine 614 metrov in 

589 metrov, znaπa 7,337 milijarde tolarjev, rok dokonËanja pa je 16 mesecev od uvedbe 

v delo. 

Æe naslednji dan smo s podjetji SCT Ljubljana, Primorje AjdovπËina, Cestno podjetje 

Ljubljana, SGP Pomgrad Murska Sobota, CGP Novo mesto in Vegrad Velenje sklenili 

pogodbo za gradnjo avtocestnega odseka Beltinci-Lendava, s podjetjem SGP Pomgrad 

Murska Sobota pa pogodbo za gradnjo vodovoda v ObËini Sv. Jurij ob ©Ëavnici. Pogodbena 

vrednost za gradnjo avtocestnega odseka Beltinci-Lendava znaπa 20,968 milijarde tolarjev, 

rok dokonËanja pa je 24 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Gradnja vodovoda v ObËini 

Sv. Jurij ob ©Ëavnici, ki bo zakljuËena v 23 mesecih od uvedbe izvajalca v delo, je vredna 

468 milijonov tolarjev. Na pomurskem avtocestnem kraku je s tem pogodbeno oddanih æe 

skoraj 90 odstotkov gradbenih del. • Mag. Slaappleana MihajloviÊ 

A-12

UREJA: MOJCA MATI MARIJA »IRI» 

Da se laæje spoznamo: 

DarsovËki se (samo)predstavijo 

DARSOV»EK 

Sem Marijan Æiger. Podjetju sem se pridruæil 

leta 1989. Delo na cestninski postaji in vse, kar 

je povezano z njo, sem najprej spoznaval na CP 

Torovo. Z uvedbo elektronskega cestninjenja 

pa se je moje delo Ëedalje bolj povezovalo z 

reπevanjem teæav in problemov v zvezi s tem. 

Danes v centru za pomoË uporabnikom skupaj 

s prijetnimi sodelavkami in sodelavci skrbimo, 

da bi bila cestnina uporabnikom Ëim prijaznejπa. 

Prosti Ëas Poleg πtirih vnukov se πe vedno 

najdejo urice, vËasih tudi dnevi, za dejavnosti 

iz mlajπih let (veslanje, smuËanje, ribiπtvo). 

Najbolj pa so Ëlani πtevilËne druæine veseli, kadar 

jim svoje kuharsko znanje prenesem na kroænike. 

Ime mi je Tjaπa in delam na cestninski postaji 

Torovo. Stara sem 29 let. Doma imam svojega 

konja, πtiri kuæke in enega mucka ter πest konjev 

v reji. Imamo tudi konjeniπko druπtvo, zato nam 

dela ne zmanjka. 

Sem Lidija Lunder, stara 25 let. ZaËetek pri 

druæbi DARS, d. d. je bil zame delo prek 

πtudentskega servisa, in sicer na CP Dob. NA 

CP Drnovo sem uspeπno opravila pripravniπko 

delo, nekajkrat pomagala tudi v πtevilni komisiji 

in nato izkoristila priloænost za seznanitev z 

delom πe v nadzornem centru avtocestne baze 

Ljubljana, kjer je delo razgibano in mi je zato 

tudi vπeË. Del prostega Ëasa preæivim na 

treningih in nastopih trebanjskih maæoretk in na 

potovanjih po Evropi in drugih celinah. Precej 

Ëasa pa mi vzame tudi Visoka πola za upravljanje 

in poslovanje, ki jo obiskujem v Novem mestu. 

Sem Joæica DuriË. Pri DARS-u sem zaposlena 

20 let. ZaËela sem kot pobiralka cestnine na CP 

Torovo. Zdaj delam na blagajni v ABC-centru 

v Ljubljani. V prostem Ëasu hodim na sprehode 

in izlete. V dobri druæbi ob glasbi tudi rada 

zapleπem. 

Sem Jelka Æagar. Pri DARS-u sem zaposlena 

πest let. ZaËela sem kot pobiralka cestnine na 

CP Dob. Delo s strankami je bilo zanimivo in 

prijetno. Zdaj delam v ABC-centru v Ljubljani, 

kjer se tudi sreËujem s strankami, kar mi je v 

veselje. V kolektivu se dobro poËutim. V 

prostem Ëasu rada kolesarim ter hodim na morje 

in v hribe. 

Jelka 

Sem Boπtjan Resnik, zaposlen kot cestninski 

blagajnik I na CP Torovo. Poleg rednega dela v 

sluæbi imam πe polno dodatnega dela, zato 

prostega Ëasa za kakrπno koli rekreacijo ali kaj 

podobnega v resnici nimam. 

Naπ fikus 

Fikus je zelo priljubljena sobna 

rastlina z velikimi mesnatimi in 

temno zelenimi listi. Njeno latinsko 

ime je Ficus elastica robusta, 

slovensko gumovec, domovina pa 

Indija in Malajski arhipelag. Fikus je 

ena izmed najbolj priljubljenih 

pisarniπkih rastlin, prav posebnega 

predstavnika svoje vrste pa imamo 

tudi na zaËasnem delu v ACB 

Postojna. 

Konkreten primerek fikusa je star pribliæno 12 let oziroma toliko 

kot DARS, uradni dobavitelj pa je bila mati ene izmed sodelavk. 

Medtem ko v domovini potrebuje tropsko klimo, mu v Postojni 

ugaja t. i. stopniπËna klima, kar pomeni svetel, a zasenËen prostor 

s temperaturo od najmanj 10 do najveË 22˚C; raste v humusnoπotno-ilovnati 

prsti, za redno vzdræevanje pa skrbijo pridne 

sodelavke iz ACB Postojna. Trenutna viπina fikusa je 482 cm, 

k temu pa je treba priπteti πe lonec. Po NPIA je cilj, da zraste 

do stropa. 

Sicer je za fikus znaËilno, da se v temnem prostoru ne razraπËa. »e zareæemo 

v steblo, iz rane priteËe bel mleËek. VËasih so iz te rastline pridobivali kavËuk. 

V naravnem okolju se najprej dviga proti svetlobi kot ovijalka na drugih drevesih, 

πele ko preraste drevo, naredi kroπnjo. Ko gostitelj odmre, rastlina raste 

samostojno. »e æelimo, da bo rastlina razvejana, moramo spomladi odrezati vrh. 

Odrezanemu vrhu mleËek speremo in ga podtaknemo. Praπne liste briπemo s 

suho krpo, Ëe pa jih obriπemo s krpo, navlaæeno z mlekom, dobijo listi Ëudovit 

lesk. Pozimi naj bo zemlja rahlo vlaæna, zato zalivamo enkrat, poleti pa dvakrat 

tedensko. Obstajajo tudi vrste z zanimivo pisanimi listi. 

»e boste upoπtevali navodila, ni razloga, da tudi vaπ fikus ne bi sledil naËrtom 

- do stropa. • David Æagar 

Do stropa ne manjka veliko … 

A-13

KAJ DELAJO 

TuristiËna sezona na cestninskih postajah 

primorskega avtocestnega kraka 

Stalen razvoj sistemov 

cestninjenja in πiritev moænosti 

plaËevanja cestnine zahtevata od 

vseh zaposlenih nudenje celovite 

in kakovostne storitve z 

merljivimi uËinki, visoko stopnjo 

strokovnosti, aæurnosti, timsko 

delo in projektni naËin reπevanja 

teæav, strokovno usposabljanje 

in izobraæevanje zaposlenih. 

N 

edvomno je eden takih ≈projektov« 

tudi letoπnja turistiËna sezona, 

na katero smo se temeljito 

pripravili. Vzpostavitev prometnoinformacijskega 

centra in s tem 

zagotavljanje dobre obveπËenosti 

uporabnikov avtocest in sluæb, ki 

obvladujejo prometne tokove, je pomembno 

prispevala k izbiri prometnih smeri in naËrtovanju 

potovanj po avtocesti, kar se je odrazilo tudi v boljπi 

pretoËnosti cestninskih postaj. V nadaljevanju 

navajam ≈telegrafska sporoËila« vodij cestninskih 

postaj, ki so odraz uspeπnega dela, upoπtevaje 

vzporedne spremembe na podroËju cestninjenja. 

Cestninska postaja Ljubljana - zahod je od 

letoπnje turistiËne sezone veËja za dve cestninski 

stezi, kar pomeni, da jih ima zdaj skupaj 16. S tem 

se je poveËala pretoËnost vozil, Ëeprav se zastojem 

v prometnih konicah nismo mogli izogniti. 

Najgostejπi promet smo zabeleæili 4. avgusta, ko je 

cestninsko postajo prevozilo veË kot 60.000 vozil. 

Celotno sezono je zaznamovala kadrovska problematika, 

saj je bilo zanimanje za delo prek πtudentskega 

servisa veliko manjπe kot v preteklosti. Le s 

sodelovanjem drugih vodij cestninskih postaj smo 

lahko zagotovili ustrezno zasedbo cestninske 

postaje, zato se jim ob tej priloænosti iskreno zahvaljujem. 

Jana TrËek 

Na cestninskih postajah Postojna, Unec in 

Logatec v turistiËni sezoni nismo zabeleæili zastojev. 

PoveËan promet smo beleæili le ob koncih tedna, 

πe posebej avgusta, na izvozu iz Kopra. Zahvaljujem 

se vsem cestninskim blagajnikom in vodjem izmen, 

ki so se po svojih moËeh trudili, da je turistiËna 

sezona minila brez izrednih dogodkov. 

Janko Kernel 

Na cestninskih postajah Nanos, SenoæeËe in 

Razdrto poletna sezona bistveno ne vpliva na pretok 

vozil. Beleæimo pribliæno enako πtevilo prehodov 

kot med letom, le da je v poletnih mesecih veË 

osebnih vozil in manj tovornjakov, zato veËjih 

zastojev ni bilo. Na cestninski postaji Dane je bil 

promet po priËakovanju moËno poveËan predvsem 

proti koncu julija in v avgustu, ko je v Italiji Ëas 

poletnih poËitnic. Kljub poveËanemu πtevilu vozil 

smo z dodatnimi cestninskimi blagajniki (πtudenti) 

popolnoma nadzorovali pretok vozil. Od uporabnikov 

avtoceste nismo prejeli nobene pritoæbe. 

Zdenko Koπuta 

Letoπnja turistiËna sezona na cestninskih postajah 

DivaËa, Kozina in Videæ je potekala veËinoma z 

zadovoljivo pretoËnostjo vozil, vendar se predvsem 

ob sobotah, v obdobju najveËjih prometnih 

obremenitev, nismo mogli povsem izogniti 

zastojem. VeËji zastoji so bili na cestninski postaji 

Kozina, ki ne omogoËa zadostnega pretoka vozil 

iz smeri Seæane in Ljubljane. Problematiko pretoka 

vozil smo reπevali s spremembo namembnosti 

cestninskih stez, v tem primeru zapiranja vstopa na 

avtocesto v smeri Koper. Teæave nam je povzroËalo 

tudi ≈prepletanje« vozil, ki so prehajala s pasov za 

razvrπËanje na avtocesto, pred cestninsko postajo 

Videæ, za prometno smer Koper ali Kozina-Reka. 

V obdobju turistiËne sezone smo imeli kadrovske 

teæave, saj je bilo zanimanje πtudentov za delo 

manjπe kot v preteklosti. VeËjega πtevila pritoæb 

uporabnikov avtoceste nismo zabeleæili, πe najveË 

pripomb so imeli tuji uporabniki glede informativnega 

cenika v evrih. 

Tone JeriË 

Na cestninski postaji Bazara je poslovanje v 

turistiËni sezoni potekalo brez veËjih posebnosti in 

izrednih dogodkov. K veËji pretoËnosti prometa je 

pripomoglo zmanjπanje tovornega prometa (skupno 

31,3 odstotka prehodov) na raËun poveËanja 

prehodov osebnih in kombiniranih vozil. Na 

cestninski postaji sicer nismo beleæili zastojev, smo 

pa veËkrat odigrali vlogo ≈turistiËnoinformacijskega 

urada za tuje uporabnike«, pri tem pa uporabili 

publikacijo ≈Skrajπajte vrsto«. Verjamemo, da smo 

s tem prispevali delËek in pripomogli k manjπim 

zastojem na drugih cestninskih postajah. 

Milanka Vodopivec • David Æagar 

Kako izboljπati sporazumevanje 

Upoπtevajmo staliπËe sodelavca. 

Vpraπajmo se, kako bi se sami poËutili, Ëe bi bili na njegovem oziroma njenem 

mestu. 

Pokaæimo pripravljenost za sporazumevanje, ki je poπteno in sprejemljivo 

za oba. 

To bo ustvarilo ozraËje za sporazumevanje ter prepriËalo sodelavca o naπi 

dobronamernosti. 

IπËimo reπitev, ki je ugodna za oba. 

Prizadevajmo si, da nihËe ne bo imel obËutka poraæenosti in da bo po sporu 

poloæaj za oba boljπi kot pred njim. 

Zavedajmo se Ëustev. 

MoËna Ëustva lahko zameglijo miπljenje in vodijo v togo ravnanje. 

Spodbujajmo druge, da izrazijo svoja staliπËa in dobro posluπajmo. 

Pozorno prisluhnimo staliπËem in se ne prenaglimo z odgovorom, dokler 

sogovornik ne konËa. 

Ne segajmo v besedo sodelavcu, medtem ko izraæa svoje mnenje. 

Bodimo pozorni na razlike v mnenjih in ne na razlike med sodelavci. 

Tako problem ne postane oseben in zmanjπa se obËutek ogroæenosti. 

V sporu ponovimo obe staliπËi, da nam bo problem bolj jasen. 

Tako se prepriËamo, ali se govori o isti stvari, kar pomaga pri razumevanju. 

»e se motimo, to priznajmo in pojdimo naprej. 

Ne oklepajmo se napaËnega miπljenja samo zato, ker noËemo priznati 

napake. 

»e spora ne obvladamo, zahtevajmo odlog. 

Dajmo sodelavcema Ëas, da se pomirita in zbistrita glave; tako bosta obe 

strani bolj ustvarjalni pri iskanju reπitve. 

»e sodelavec meni, da ne ravnate poπteno, mu prisluhnite. 

Nikar ga ne skuπajte prepriËati, da nima prav. 

Najprej ugotovimo, v Ëem se strinjamo, potem se πele lotimo toËk, v katerih 

se ne strinjamo. 

Tako ustvarimo naklonjeno izhodiπËe. 

»e se spor zaostri, zaprosimo nepristranskega sodelavca, da posreduje pri 

razreπevanju. 

Ko najdemo reπitev, izrazimo svojo privræenost, enako pa naj stori tudi 

sodelavec. 

Kadar se sodelavca ne strinjata in se ne moreta zediniti: 

• naj vsak od njiju oriπe spor glede na vedenje, 

• zahtevajmo od njiju, da drug drugega posluπata, 

• ugotovimo, v Ëem se strinjata in v Ëem ne, da bi ugotovili, v Ëem je teæava, 

• druæno doloËimo stiËne toËke ter izberemo eno, s katero se oba strinjata, 

• izrazita naj svojo privræenost taki reπitvi, 

• naknadno preverjajmo, kako poravnava poteka. 

Ne boj se prepira, ki odgovor odpira! 

A-14

Deæela tisoËerih jezer 

REPORTAÆA 

Pot iz Nordkappa proti domu naju 

je vodila Ëez Finsko, deæelo 

tisoËerih jezer. Kamor seæe 

pogled, so sama jezera, velika, 

majhna, majcena … 

Na severu Finske se πe Ëuti vpliv 

Norveπke, vsaj glede kampov, ki 

jih je kar veliko, tako da preno- 

ËiπËa ni teæko dobiti. Teæje pa je 

v notranjosti, kjer so kampi 

redkejπi. Tako sva v hiπi v kampu 

nazadnje prenoËila v Inariju, 

pozneje pa sva se morala zadovoljiti 

s hoteli. 

V Inariju ob istoimenskem jezeru, ki je sveto 

jezero Laponcev, sva si ogledala muzej na prostem, 

imenovan Siida, in videla, kako so Samiji æiveli 

nekoË. Jezero Inari je ogromno, ne samo po 

velikosti, ampak tudi po πtevilu otokov v njem. 

Podatki o njihovem πtevilu pa se razlikujejo: bilo 

naj bi jih 2800 oziroma 3400. Ne glede na pravilnost 

podatkov je πtevilka v enem ali drugem primeru 

res izjemna. V Inariju sva imela priloænost v æivo 

spoznati deæelo komarjev. Je pa zato hiπa, v kateri 

sva prenoËevala, ponujala razkoπno opremljeno 

notranjost z lastno savno. Ker je bila æe pozna ura, 

sva æeljo po savnanju zamenjala za slastno veËerjo. 

Ob πe vedno sijoËem soncu sva se odpravila spat, 

v upanju, da naju bosta mreæa na oknih in zaπËitno 

prπilo varovala pred piki komarjev. 

Naslednje jutro sva se odpravila BoæiËkovi vasi 

naproti. Malo pred Rovaniemijem je doma BoæiËek 

in v njegovi vasi prestopiπ tudi polarni krog. Vasica 

ob poletni vroËini ne vzbuja obËutka, da je tu 

BoæiËkov dom. Æe ko vstopiπ na glavno poπto, kjer 

imajo ≈boæiËki« ogromno dela, se ta obËutek 

spremeni. Vtis pravljiËne deæele se poveËa, ko 

nestrpno Ëakaπ na fotografiranje s ≈pravim« 

BoæiËkom. Prijeten prostor s kaminom, okraπeno 

boæiËno drevo, pod katerim Ëakajo darila, na sredini 

pa sedi BoæiËek, poleg katerega sta nizka mizica 

in stol, da lahko prisedeπ k njemu in z njim malo 

poklepetaπ. Zanima ga, od kod prihajava, in na moje 

veliko preseneËenje pove, da pozna Ljubljano in 

Maribor. Ko mu zatrdim, da sem bila vse leto zelo 

pridna, sledi fotografiranje. Na koncu nama zaæeli 

sreËno pot, midva pa poravnava finanËne obveznosti 

ob nakupu fotografije. Otroci smo paË otroci. 

Pot sva nadaljevala do Rovaniemija, kjer sva si 

ogledava Arcticum - muzej o æivljenju na severu. 

Vikinπki Ëolni, oblaËila iz koæ, æivalski in rastlinski 

svet, vse to je prikazano zelo zanimivo in je vredno 

ogleda. Naslednji postanek je bil Kuopio, πe prej 

pa je bilo treba nekje prespati. PrenoËila sva v 

prijetnem hotelu, ob jezeru, seveda. Naslednje jutro 

sva po zajtrku odπla malo naokoli in priπla tudi do 

zidane hiπe, v kateri je bil izvir zdravilne vode. Bila 

je prijetno hladna. 

Na Finskem niso ravno strokovnjaki za ozna- 

Ëevanje znamenitosti, zato sem morala v Kuopiu 

starejπega gospoda povpraπati za pot do stolpa Puijo, 

od koder je veliËasten pogled na jezero Kellavasi 

in njegove otoke. Prijazen gospod me je najprej 

vpraπal, od kod sem, in takoj nato povedal, da je 

bil v Ljubljani in Portoroæu in da mu je Slovenija 

vπeË. Ker je dan izjemno lep, se bo s stolpa videlo 

kakih 40 ali 50 kilometrov daleË, mi je zatrdil. Imel 

je prav. Pogled s stolpa je Ëudovit. Jezero z neπtetimi 

otoki, do koder seæe pogled. Ja, to je Finska. 

Povzpela sva se πe na skakalnico oziroma prostor 

za trenerje in znova ugotovila, kako pogumni so 

skakalci, da se spustijo v globino. 

Naslednja postojanka so bili Helsinki. Tu se je 

potrdila praksa o oznaËevanju znamenitosti. 

Ogledala sva si senatni trg s stolnico in se ob sonËni 

pripeki in visokih temperaturah zatekla v cerkev 

Temppelliaukio, ki je vklesana v skalo in zato 

prijetno hladna. Lakota naju je pregnala v 

nakupovalni center, ki jih je v srediπËu Helsinkov 

kar nekaj, in tako sva zamudila osveæujoË naliv, po 

katerem je bilo ozraËje znosnejπe. Po obveznem 

postanku v eni izmed kavarn sva se odpravila na 

trajekt za Stockholm. 

Pogled na trajekt je veliËasten. Enajstnadstropni 

trajekt je Ëakal v pristaniπËu, da se vanj zgrnejo 

πtevilni osebni avtomobili, avtodomi, tovornjaki in 

avtobusi. Trajekt je pravo mesto v malem, saj so 

na njem pub, restavracije, disko, noËni klub, duty 

free shop in otroπka igralnica. Po veËerji sva odπla 

πe na zgornjo palubo, kjer je sameval gromozanski 

dimnik in se kazal v vsej svoji mogoËnosti. Hladen 

veter je dal vedeti, da sva nekje sredi morja. 

Æe od nekdaj je znano, da je hrana na ladji zelo 

dobra, kar se je potrdilo tudi pri samopostreænem 

zajtrku. Ker smo se æe bliæali Stockholmu, sem si 

zagotovila prostor ob oknu in uæivala ob pogledu 

na πtevilne otoËke, ki so bili posejani pred glavnim 

mestom ©vedske. 

V zgodovinski Ëetrti Gamlastan, v starem delu 

Stockholma sva si ogledala kraljevo palaËo, ki je 

s 608 sobami najveËja kraljeva palaËa na svetu. V 

njenem podzemlju so postavljeni na ogled skrbno 

varovani kraljevi dragulji. Po ogledu palaËe je sledil 

obisk najstarejπe, 700 let stare katedrale v 

Stockholmu Storkyrkan in nato πe na Plemiπkega 

otoka v Riddarholmski cerkvi, kjer so kraljevske 

grobnice. Na poti nazaj sva si privoπËila postanek 

v enem izmed πtevilnih lokalËkov na Gamlastanu, 

kjer so ulice namenjene zgolj peπcem. Pot naju je 

nato vodila mimo Nobelove ustanove, v kateri je 

bila razstava o Einsteinu, mimo galerije, kjer so 

bile razstavljene skulpture iz ledu (v galeriji je stalna 

temperatura 7 °C), in s tem zakljuËila pot po starem 

delu Stockholma. 

Iz ©vedske na Dansko naju je pripeljal most 

Öresund. Most je dolg 16 km, odprli pa so ga julija 

2000. Ima πtiripasovno cesto in dvotirno æeleznico, 

ki potekata pod in nad morsko gladino. Mostnina 

je precej zasoljena, ampak tega sva bila æe tako 

vajena. Most se nekje na tri Ëetrt poti spusti v 

predor, na drugi strani predora pa je æe Danska. 

Æe kar utrujena od poti in pomanjkanja Ëasa (tega 

je na takih potovanjih vedno premalo) sva naËrt 

ogledov na Danskem skrËila. Pozneje se je izkazalo, 

da celo veË, kot sva æelela. Prvi postanek v 

Københavnu je bilo staro pristaniπËe Nyhavn, kjer 

domujejo pisane stavbe iz 18. in 19. stoletja. V 

pristaniπËu so sami lokali, cene v njih pa za naπe 

pojme nesramno visoke. Reci in piπi: coca cola in 

steklenica piva staneta pribliæno 2000 tolarjev. Ko 

sva si malce oddahnila od vroËine, ki naju je 

spremljala æe ves Ëas potovanja, sva se sprehodila 

do KraljiËinega novega trga. Tu mi je padla v oËi 

izjemno lepa stavba, v kateri domuje danski balet. 

VroËina naju je silila dalje. Jaz sem seveda iskala 

senco v ulici, ki naju je pripeljala do mogoËne 

cerkve, znane kot marmorna cerkev, saj ima kupolo 

iz marmorja. Nasproti cerkve pa se je soncu 

nastavljala velika palaËa, kraljiËina rezidenca 

Amalienborg. Ker je bila zaprta, sva pot nadaljevala 

do male morske deklice, ki je zaπËitni znak mesta. 

Turistov se je zraven deklice kar trlo, Ëeprav se 

meni ni zdela niË kaj posebnega. Je pa slavna, to 

je res. 

Potep po Københavnu sva zakljuËila in se 

odpravila v Roskilde, v muzej vikinπkih ladij. Po 

ogledu sva se odloËila, da bova prespala na 

sosednjem otoku Fyn. Ker je bila zgodnja ura, πele 

pet popoldne, se nisva bala, da prenoËiπËa ne bi 

dobila. Vendar sva se uπtela. Obiskala sva nemalo 

kampov ob morju, pa so bili vsi zasedeni. Tudi 

hotel v vasi je bil zaseden, saj so ravno takrat 

potekale konjske dirke, in prijazna lastnica nama 

je povedala, da so vsi okoliπki hoteli zaradi tega 

zasedeni. Ura je bila æe devet zveËer, prenoËiπËa 

pa πe vedno ni bilo na vidiku. Utrujena od potovanja 

in neuspelega iskanja prenoËiπËa, sva se v trenutku 

odloËila. Kar domov jo mahniva, spala bova pa 

nekje ob poti. 

ToËno opolnoËi sva prispela v Hamburg, kjer 

pa se je promet popolnoma ustavil. Zaradi 

asfaltiranja avtoceste sva v koloni stala kar dobri 

dve uri (seveda nikomur ni padlo na pamet, da bi 

se zaradi Ëakanja razburjal), nato pa sva na prvem 

poËivaliπËu zaspala kar v avtu. Zavita v toplo spalno 

vreËo sva se ob zvoku mobitela zbudila ob sedmih 

zjutraj, se πla osveæit, si privoπËila obilen zajtrk in 

nadaljevala pot proti domu, kamor sva prispela v 

poznih popoldanskih urah. 

Bilo je Ëudovito, nepozabno … • Barbara Popit 

A-15

ZNOTRAJ DARSA 

Kadrovske noviËke 

V druæbi DARS, d. d. je bilo 31. 8. 

2006 zaposlenih 1109 delavcev 

M 

arca 2006 so naπo druæbo v 

Avtocestni bazi Ljubljana - 

cestnina zapustili pobiralci 

cestnine II Saπo Goriπek, Marko 

PotoËnik, Stane VertariË, Bruno 

Geræelj in Marjan Bogataj. 

Aprila 2006 pa smo v naπi 

sredini pozdravili novega Ëlana 

uprave Aleπa Hojsa, podroËje za IT in ITS ima 

novega elektriËarja za πibki tok ©tefana Æafrana, 

podroËje za komuniciranje in strateπki marketing 

pa je pridobilo novo strokovno sodelavko za odnose 

z mediji Barbaro JaneæiË. Stevard Koncut, pobiralec 

cestnine II v Avtocestni bazi Postojna - cestnina je 

odπel v zasluæeni pokoj, Bojan MikloπiË, referent 

za varstvo cest v Avtocestni vzdræevalni bazi 

Ljubljana, je sporazumno prekinil delovno razmerje, 

©tefan Horvat, voznik - inkasa v Avtocestni bazi 

Postojna - cestnina, pa je zaradi ukinitve delovnega 

mesta od aprila prijavljen pri zavodu za 

zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. 

Na zaËetku maja 2006 smo zaposlili dva nova 

delavca: Tomaæa ©obarja, voznika - strojnika II v 

Avtocestni vzdræevalni bazi Novo mesto, in Sandija 

Radovana, samostojnega strokovnega sodelavca 

za oblikovanje - oblikovalec na podroËju za 

komuniciranje in strateπki marketing. Maja 2006 

je naπo druæbo zapustila Monika Pulko, svetovalka 

v upravi, Karel Esih, vzdræevalec cest II v 

Avtocestni vzdræevalni bazi Slovenske Konjice, pa 

se je upokojil. 

Junija 2006 se je upokojil Stanislav Debeljak, 

v. d. namestnika predsednika uprave. 

Junija 2006 smo medse sprejeli Gorazda Grabca, 

voznika - strojnika II v Avtocestni vzdræevalni bazi 

Hruπica, in Mojco Mori, administratorko na 

podroËju dejavnosti organiziranja gradnje in 

obnavljanja avtocest. Boπtjan Krvina, elektriËar za 

πibki tok na podroËju za IT in ITS, na lokaciji 

Ljubljana, je sporazumno prekinil delovno razmerje, 

Vojko Smrdu, voznik - strojnik I v Avtocestni 

vzdræevalni bazi Postojna, Danilo Zaverπnik, 

skupinovodja v Avtocestni vzdræevalni bazi 

Maribor, Franc Lerher in Karel Leskovπek, 

pobiralca cestnine II v Avtocestni bazi Slovenske 

Konjice - cestnina, Marjan Glaæar, pobiralec 

cestnine II v Avtocestni bazi Postojna - cestnina, 

Joæe Jerπin, izmenovodja v Avtocestni bazi 

Ljubljana - cestnine, pa so se od nas poslovili v tem 

mesecu, ker so se upokojili. 

Branka VidetiË, izvrπna direktorica na podroËju 

za prodajo in marketing, Edvard Cencelj in Danijel 

Novak, cestninska blagajnika v Avtocestni bazi 

Slovenske Konjice - cestnina, pa so nova pridobitev 

(od avgusta 2006). Istega meseca so se upokojili 

pobiralca cestnine II Emilija Æele in Janko Srebotnjak 

v Avtocestni bazi Postojna - cestnina ter 

Cilka Kuhar, referentka za kadrovske zadeve 

podroËja za sploπne in kadrovske zadeve. Pedja 

Aπanin Gole, direktor na podroËju za komuniciranje 

in strateπki marketing, in Helena Stegel, pobiralka 

cestnine II v Avtocestni bazi Postojna - cestnina, 

sta sporazumno prekinila delovno razmerje, Janez 

Blaj, voznik - strojnik I v Avtocestni vzdræevalni bazi 

Ljubljana, pa je prekmalu preminil. • Darja Bajec 

Blagovna borza 

OvËereja 

Nadaljevanje druæinske tradicije, 

konjiËek ali resna dopolnilna 

dejavnost Kaj od tega je 

vzpodbudilo Henrika Æuæka, da 

se je odloËil za gojenje ovac 

Kateri koli odgovor bi bil pravilen. 

Res pa je, da je πlo postopoma. 

H 

enrik je otroπtvo in mladost 

preæivljal na JurπËah, v vasi ob 

robu Pivπke kotline, v zavetju 

javorniπkih in sneæniπkih gozdov. 

V vasici, ki je vsaj nekdaj slovela 

tudi po velikem πtevilu psov, je 

bila ovËereja ena od dejavnosti, s 

katero se je ukvarjalo veliko 

tamkajπnjih druæin. Ovce so imeli tudi pri Æuækovih. 

Tako se je æe zgodaj nauËil ravnanja z njimi 

in jih tudi vzljubil. Æal pa ovËereja takrat ni nudila 

moænosti za preæivljanje, zato se je, kot mnogi 

drugi, odloËil za poklic in zapustil domaËo vas. Æe 

23 let je tesno povezan z avtocesto, kjer je nekaj 

Ëasa delal kot pobiralec cestnine, zdaj pa si kruh 

sluæi kot voznik strojnik. V Stari vasi pri Postojni 

si je ustvaril druæino in novi dom. 

Pred osemnajstimi leti so, tudi zaradi spomina 

na mlade dni, ob novem domovanju zablejale prve 

ovce. Par volnatih æivali je bil zanj na zaËetku res 

le konjiËek, ki pa je sËasoma prerasel v resno 

dejavnost. OdloËil se je za gojenje slovenske 

avtohtone jezersko-solËavske pasme. To je 

predvsem mesna pasma, tako da z molæo ni 

dodatnega dela, volna pa na træiπËu æe dolgo nima 

prave cene. Pravega ovËarja bi zaman spraπevali 

po πtevilu ovac in tudi Henrik ob tem vpraπanju le 

na hitro omeni okrog 120 nog ali pa pove, da sta 

danes dve veË ali manj kot vËeraj … 

Ovce jagnjijo praviloma trikrat v dveh letih, 

obiËajno po dva jagenjËka. Za zarod pri vseh ovcah 

poskrbi le en oven (le kdo od moπkih mu ne bi 

zavidal). Ko jagnjeta dovolj odrastejo, gredo v 

prodajo. Ob tem je seveda treba poudariti, da je 

nujna nenehna skrb za ohranjanje in obnavljanje 

osnovne Ërede. Kljub temu da ovËereja ne spada 

med zahtevne æivinorejske panoge, pa je vendarle 

treba poskrbeti za dovolj velike paπnike. Ti morajo 

biti ograjeni in zavarovani, da ovce ne povzroËajo 

πkode, pa tudi zato, da potepuπki psi in drugi 

plenilci ne pridejo do njih, saj je v takem primeru 

Ëredi lahko povzroËena nepopravljiva πkoda. Poleg 

tega pa je treba pripraviti dovolj sena in dodatkov 

za zimo, ko so ovce v staji. Da se je Henrik resno 

odloËil za to dejavnost, dokazuje tudi njegova 

vËlanitev v Druπtvo rejcev drobnice, ki svoje Ëlane 

usposablja, izobraæuje in seznanja z novostmi v 

panogi. Udeleæil se je tudi æe mnogih tekmovanj, 

ki jih prireja druπtvo, in veËkrat dokazal, da je 

mojster v striæenju ovac, saj njegovo vitrino krasijo 

πtevilna priznanja. 

O kakovosti mesa jagnjet in njegovi neopore- 

Ënosti za zdravje se lahko prepriËate v marsikateri 

poljudni in znanstveni publikaciji, o naËinu priprave 

pa je najbolje, da povpraπate kar Æuæka, saj je pri 

tem pravi mojster. »e se torej odloËite, da boste 

kdaj pa kdaj ≈kralja æivali« na jedilniku zamenjali 

s Ëim bolj zdravim, povpraπajte po Henriku Æuæku 

na ACB v Postojni ali na njegovem domu v Stari 

vasi 23. • Marko Vadnjal 

A-16

ZNOTRAJ DARSA 

Modni dodatki 

Velikokrat smo v dvomih glede 

izbire pravega modnega dodatka, 

predvsem takega, ki se bo 

slogovno in barvno ujemal z 

naπimi oblaËili, vËasih pa tudi z 

naπo osebnostjo. Med modne 

dodatke priπtevamo predvsem 

Ëevlje, torbice, pasove, nakit ipd., 

ti pa dodajajo vrednost naπemu 

slogu oz. dajo piko na i videzu in 

poudarijo postavo. 

Skrbna izbira modnih dodatkov lahko povsem 

obiËajno obleko spremeni v razburljivo in opazno. 

Celo veËkrat lahko obleËemo ista oblaËila, ki jih 

samo dopolnimo z ustreznimi in izbranimi dodatki, 

pa ne bomo videti dolgoËasni. Za ustvarjanje 

NENAVADNI IZGOVORI ZA 

PREKORA»ENO HITROST 

Druæba Mid & South Wales Safety Camera 

Partnership, ki v Walesu skrbi tudi za πtevilne 

kamere in radarje za merjenje hitrosti, je objavila 

seznam nenavadnih izgovorov voznikov, ki so bili 

kaznovani zaradi prekoraËene hitrosti. Najbolj znan 

je postal izgovor Alexa Fergusona, ki naj bi pred 

voænjo pojedel zelo pekoË curry in zato hitel na 

straniπËe. 

Nekaj najzanimivejπih: 

MoËan sunek vetra je porinil moj avto Ëez 

omejitev. 

Ko sem pripeljal na avtocesto, me je potegnilo 

vase zavetrje tovornjaka, in ker imam slabe zavore, 

sem se mu moral prepustiti. 

Strgalo za led je padlo iz predala v vratih in 

zagozdilo pedal za plin. 

Pobral sem avtoπtoparja, in ker mu je bil moj 

avtomobil zelo vπeË, sem mu pustil voziti. Njegovih 

podatkov nimam. 

Vozil sem sposojeni avtomobil, ki je imel 

merilnik hitrosti na drugem mestu. Pomotoma sem 

namesto merilnika hitrosti gledal merilnik vrtljajev 

motorja. 

svojega sloga lahko uporabimo precej domiπljije, 

kljub vsemu pa raje ne pretiravajmo. Zelo uporabna 

so oblaËila v nevtralnih barvah, modni dodatki pa 

so lahko barvitejπi oziroma v kontrastu z osnovnim 

oblaËilom. Dodatki, ki jih nosimo bliæje obrazu, naj 

bodo skladni s poltjo ter z barvo las in make upom. 

V odvisnosti od priloænosti so nam na voljo 

bodisi manjπe in neænejπe vrste modnih dodatkov 

za posebne priloænosti bodisi veËji in drznejπi 

dodatki za πportne in vsakodnevne priloænosti. 

Kadar smo v dvomih glede tega, kateri dodatek in 

koliko izbrati, ostanimo raje pri preprostosti. 

Danaπnja moda pa kljub vsemu dovoljuje 

eksperimentiranje. S Ëevlji na primer dokonËno 

doloËimo videz, vsekakor pa za nobeno ceno ne 

zamenjajmo udobja. KlasiËni salonarji noge 

podaljπajo in jih naredijo vitkejπe, medtem ko Ëevlji 

svetlejπih barv telo navidezno pomanjπajo. Torbice 

in torbe se bodo v osnovnih barvah ujele z veËino 

oblek, upoπtevajmo pa tudi viπino in obliko postave. 

Tudi pasovi so zelo modni in uporabni, namenjeni 

Zanimivosti 

Direktor druæbe Phil Davies meni, da nekaj 

kilometrov na uro lahko pomeni mejo med 

æivljenjem in smrtjo, zato bi se morali vozniki bolj 

zavedati hitrosti, pri kateri vozijo, in dodaja: ≈Ljudje 

si lahko izmislijo, kar koli, da bi se izognili plaËilu 

kazni, vendar πe vedno ostaja dejstvo, da ne bodo 

dobili plaËilnega naloga, Ëe ne bodo prekoraËili 

hitrosti.« 

ZA NESRE»O KRIV NAPA»EN 

IZRA»UN PROJEKTANTA 

Za nesreËo nad avtocesto na severu Jutlanda na 

Danskem, ko se je med obnovo 25. aprila letos 

zruπil nadvoz, je bila kriva napaka pri projektiranju. 

V nesreËi je en Ëlovek izgubil æivljenje, πtirje pa so 

bili huje ranjeni. Po mnenju revizijske komisije bi 

se bilo nesreËi mogoËe izogniti, Ëe bi projektant 

upoπteval opozorila o zahtevnosti gradnje in bi 

pravilno izraËunal nosilnost okvira podporne 

konstrukcije, ki naj bi nosila nadvoz. Nadvoz je 

projektirala ena najveËjih svetovnih projektantskih 

druæb Colas. Krivca bodo dokonËno doloËili potem, 

ko bo preiskavo zakljuËila tudi policija. Æe zdaj pa 

mora druæba Colas dnevno plaËevati 100.000 

danskih kron (pribl. 13.400 evrov) pogodbene kazni 

veËinoma oblikovanju pasu, pa tudi izbira je danes 

zelo pestra. Vitkim in visokim osebam pristajajo 

veliki pasovi v kontrastnih barvah, πiroki pasovi pa 

nakazujejo na niæji pas. Tudi πal ali rutica precej 

pripomore k spremembi videza. Pravokotne oblike 

πala oziroma rutice lahko uporabimo na primer za 

pas, kvadratne pa za okrog vratu. Zadnji med 

dodatki je nakit, ki ga ne smemo kar tako podcenjevati. 

Letoπnji modni etnonakit je primeren 

predvsem za vsakdanjo uporabo, saj ga zaznamujejo 

naravne barve, grobi materiali in les. Srebro in zlato 

sta kot klasiËna in vsestranska dodatka primerna 

za πportno in elegantno opravo. Prstani lepo 

poudarijo dolæino dlani in prstov, zapestnice pa 

zapestje, roke in dlani. Tudi ure naj bodo preprostega 

videza, saj jih tako najlaæje kombiniramo z 

vsakdanjimi oblaËili. 

Torej, modni dodatki nas lahko naredijo samozavestnejπe 

in zadovoljnejπe, z njimi naredimo piko 

na i svojemu slogu, nenazadnje pa lahko z razliËnim 

kombiniranjem tudi privarËujemo. • Nataπa StramiË 

zaradi zamude pri gradnji 17 milijard danskih kron 

(pribl. 2,3 milijarde evrov) vrednega nadvoza nad 

avtocesto. Zamude bo vsaj za eno leto, zaradi 

nesreËe pa naj bi tudi cena πla v nebo, piπe Ëasopis 

Politiken. 

POVOZIL SAMEGA SEBE 

(Kalifornija) 

Vinjen voznik je z lastnim avtomobilom povozil 

samega sebe. 50-letni moπki je vozil po avtocesti 

v bliæini kalifornijskega Concorda, ko je zagledal 

skupino motoristov, napravljenih v usnjena oblaËila 

in znaËilne Ëepice. Nekaj na njih ga je oËitno zelo 

vznemirilo, saj je proti njim zaËel mahati s palico 

za biljard in se z avtomobilom usmeril proti njim. 

Motoristi so se v strahu, da jih bo povozil, razkropili, 

besni voznik pa se je usmeril proti dvema izmed 

njih, ki sta zapeljala s ceste. Izstopil je iz avta - πe 

vedno je dræal palico za biljard -, a ga je, πe preden 

je lahko zaËel udrihati po motoristih, zbil njegov 

lasten avto, ki ga je pustil v vzvratni prestavi. Moπki 

je padel na cesto, avto pa se je ustavil. Motoristi so 

ostali mirni, vinjenega voznika potegnili s ceste in 

mu najverjetneje reπili æivljenje. 

• Zanimivosti je zbral Brane Nastran. 

A-17

ZNOTRAJ DARSA 

Kaj vse ≈ujamejo« nadzorne 

kamere 

Septembra smo v sodelovanju 

podroËja za komuniciranje in 

strateπki marketing ter podroËja 

za IT in ITS pripravili film 

preventivnega znaËaja, v njem pa 

smo zajeli samo del nenavadnih 

in pogosto nevarnih dogodkov, ki 

jih zabeleæimo s sistemom za 

nadzor in vodenje prometa na 

avtocestah. 

F 

ilmski izseki predstavljajo dogajanje 

na avtocestnem odseku Klanec- 

Ankaran in Vransko-Blagovica ter 

prikazujejo situacije, ob katerih se 

morajo operaterji v regionalnih 

nadzornih srediπËih odzivati hitro in 

premiπljeno, da bi zagotovili varnost 

povzroËiteljev dogodkov in drugih udeleæencev v 

prometu. 

Na podlagi dogodkov, ki zmanjπujejo raven 

prometne varnosti, smo hoteli πirπemu krogu ljudi 

predstaviti probleme, ki jih povzroËajo uporabniki 

avtocest. Nekateri prizori so bili tako ≈vroËi«, da 

smo jih morali izpustiti, prepriËani pa smo, da bi 

privabili nasmeh na usta marsikateremu gledalcu 

filma. Kratek film smo æe predstavili na Mednarodnem 

obrtnem sejmu v Celju, konec oktobra pa 

ga bomo predvajali na 8. slovenskem kongresu o 

cestah in prometu v Portoroæu. Na zaËetku oktobra 

ga bomo prikazali πe dijakom srednjih strokovnih 

πol, ki se bodo udeleæili izobraæevalno-informativnega 

dne v Avtocestni bazi Vransko, kot uËni 

pripomoËek pri izobraæevanju mladih voznikov pa 

bomo film razdelili tudi avtoπolam. 

Glavni namen filma je zviπati raven prometne 

kulture voznikov, na podlagi resniËnih dogodkov 

nazorno prikazati, kakπne so lahko posledice 

nepravilnega ravnanja voznikov v cestnem prometu, 

in s tem prihraniti marsikatero nesreËo, predvsem 

pa Ëloveπka æivljenja. 

V nadaljevanju predstavljamo le nekaj fotografij 

iz omenjenega filma, tudi tisto ekskluzivno, ki smo 

jo v filmu morali izpustiti. • Ulrich Zorin, Duπica Zajc 

Voænja v predoru v napaËni smeri... 

...πe enkrat 

Predor je lahko tudi priroËno straniπËe. Za vsako potrebo se najde prostor. 

ObraËanje na avtocesti ni noben problem, samo znajti se je treba. 

Prizor, ki pomirja stresno delo 

operaterjev! 

Veselica v predoru 

Vozilo iz predora v napaËni smeri 

Kolesar na poti v predor 

©e fotografija za spomin, v 

predoru, seveda 

MoËno vinjeni πtopar nujno potrebuje prevoz … Prijazna ≈voznika« sta ga 

kmalu odpeljala na varno. 

Fantje rolajo v predoru … 

Rolarji so dobili nepriËakovane 

gledalce 

Voznika tovornjaka je piËila Ëebela. 

Prvo pomoË si je nudil kar na 

odstavnem pasu. 

Voznik in sopotnik s ceste pobirata 

kolesi, ki sta jima zleteli s strehe. 

A-18

Fina Ëokoladna rulada 

Testo: 

8 jajc 

9 ælic sladkorja 

8 ælic moke 

2 veliki ælici mareliËne marmelade 

Krema: 

25 dag margarine 

20 dag sladkorja v prahu 

9 dag jedilne Ëokolade 

1 dcl ruma (lahko tudi malo veË) 

Preliv 

15 dag jedilne Ëokolade 

olje 

KULINARIKA IN ©AH 

Priprava: 

Rumenjake penasto umeπaj in dodaj marmelado. V drugi posodi stepi beljake. Med stepanjem 

dodajaj sladkor in naredi trd sneg. Nato sneg s kuhalnico poËasi umeπaj v rumenjake in dodaj πe 

moko. Stresi v nizek pekaË, obloæen s papirjem za peko in peci pri 180 °C. Ko je biskvit peËen, 

ga razreæi na kocke (pribliæno na 1 cm). 

Za kremo penasto umeπaj margarino s sladkorjem. Dodaj stopljeno Ëokolado in rum po æelji. 

V to maso umeπaj biskvitne kocke. Maso naloæi v model (za srnin hrbet), ki ga obloæiπ s prozorno 

folijo. Pazi, da maso dobro potlaËiπ, da ne bo lukenj! Nato model postavi v hladilnik, kjer naj po 

moænosti prenoËi. 

Drugi dan rulado zvrni na pladenj in odstrani folijo. O, poglej, kakπna lepa stvaritev! Prelij jo 

s Ëokoladno glazuro. Ko se glazura strdi, rulado razreæi po rebrih in, hoop, po njej. Hmm, kako 

je dobra! 

Dober tek vam æelim! • Maja –ogiÊ 

©ahovnica 

Reπeno kriæanko iz 9. 

πtevilke internega Ëasopisa 

Avtoceste je poslalo veË 

kot 40 Darsovk in 

Darsovcev. Kriæanke æe 

vseskozi pripravlja naπ 

neutrudni sodelavec Bojan 

Godec iz Avtocestne 

vzdræevalne baze Maribor 

- za kar se mu tudi tokrat 

lepo zahvaljujemo. 

Pod strogim oËesom 

triËlanske komisije iz 

podroËja za komuniciranje 

in strateπki marketing smo 

izærebali tri poπiljatelje 

pravilno reπenih kriæank. 

Izærebanci devete 

nagradne kriæanke so: 

1. nagrado, piknik torbo, 

prejme: 

Turnπek Aleksandra 

Galicija 41 

3310 Æalec 

2. nagrado, deænik, prejme: 

Anton Koπir 

Ul. Hermana PotoËnika 39 

1000 Ljubljana 

3. nagrado, toaletno 

torbico, prejme: 

Viktor Koπica 

Stopnik 29A 

3305 Vransko 

Vsem izærebancem iskreno 

Ëestitamo! 

Tudi tokrat vas vabimo k 

reπevanju nove kriæanke, 

katere sponzor so Terme 

Krka - ZdraviliπËe 

©marjeπke Toplice. 

Nagrade bodo: 

1. πtiri vstopnice za 

notranje bazene 

2. in 3. po dve vstopnici za 

notranje bazene 

Reπitve prosimo poπljite na 

æe znani naslov uredniπtva 

do 15.11.2006. 

DARS d.d., ≈za avtocestno 

πahovnico«, Dunajska 7, 

1000 Ljubljana, ali po faksu 

πtev.: 01/300-99-33. 

Reπitev prejπnje kriæanke: BOLFENK, OKROGLO, GLORIJA, AE, MP, L, TV, UTVA, AALL, E, BIZON, ©N, IPNA, IZAK, LIJ, 

R, TM, ROGLA, NE, AÆIO, OBRA»AJ, UN, LR, KRE, ICA, BJ, AT, RAB, MO, GOA, OZ, TELOVO, ©Æ, DRE, INA»ICA, IME, R, 

ZOS, »ETRTINA, ESTI, TOAE, ANA, MT, ON, LIVARNA. 

A-19

Avtoceste 10 MASTER - Dars

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?