ODLOČBA - Ustavno sodišče

6odstavku 24. člena ZUstS od njih zahteva dokaz, da so izčrpali vsa pravna sredstva.Pogosto do tedaj že obstaja ustaljena sodna praksa, ki razlaga predpis v skladu zustaljenimi metodami razlage pravnih pravil. Sodna razlaga ustavno sporne določbepripomore h kvalitetni in k argumentirani ustavnosodni presoji, saj prežene dvome opomenu predpisa. 10 Pri odločanju o zahtevi, ki utegne biti vložena zelo kmalu pouveljavitvi predpisa, se pogosteje pojavijo razlagalni dvomi ali nejasnosti. Če takenejasnosti niso pomembne za ustavnosodno presojo, se Ustavnemu sodišču do njih nitreba opredeliti. 11 Glede drugih razlagalnih dilem pa mora pojasniti, katera razlagaizpodbijane določbe je najbolj razumna in prepričljiva ter jo vzeti za podlago svojepresoje. 1211. Iz zakona izhaja, da je namen sankcije za izostanek z naroka povečati aktivnost inodgovornost strank ter s tem preprečiti zavlačevanje oziroma omogočiti zaključekpostopka tudi v primerih neupravičene neudeležbe strank. 13 Zamudna sankcija velja zavsak prvi narok, na katerega je bila stranka povabljena. Velja tudi za poravnalni narok,katerega cilj je doseči sklenitev sodne poravnave in s tem na najbolj učinkovit načinkončati postopek. Ustavno sodišče ne sledi razlagi predlagatelja, da zamudne sodbe nimogoče izdati, če je tožena stranka izostala samo s poravnalnega naroka, ki je bilrazpisan samostojno ali v istem terminu kot prvi narok za glavno obravnavo. Izostanek sporavnalnega naroka je namreč samostojen pogoj nastanka zamudnih posledic. Temupritrjuje tudi sodna praksa, ki se je razvila v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZDSS-1,ki je vsebinsko podoben drugemu odstavku 282. člena ZPP. 14 V zvezi z izdajo zamudnesodbe kot posledico neupravičenega izostanka tožene stranke po drugem odstavku 282.člena ZPP je treba poudariti, da iz 318. člena ZPP, na katerega se sklicuje izpodbijanadoločba, izhaja, da sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe preverja le, dadejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložilsam tožnik (ne pa tožena stranka), ali z dejstvi, ki so splošno znana (glede katerih vpolni meri velja razpravno načelo iz 7. člena ZPP in jih sodišče praviloma ne smeugotavljati po uradni dolžnosti). 15 Sodišče odloči na podlagi procesnega gradiva, ki ga jeprispevala le tožeča stranka. Tako razlaga izpodbijano določbo tudi pravna stroka. 16Drugačnim stališčem Vlade glede posledic izpodbijane določbe v primeruneupravičenega izostanka tožene stranke Ustavno sodišče ne more pritrditi.10 Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007(Uradni list RS, št. 101/07 in OdlUS XVI, 79).11 Tako je glede izpodbijane določbe npr. pri vprašanju, kako sodišče ravna v primeru, da tožeča strankana naroku popravi nesklepčno tožbo, ki ga jezikovni okvir določbe ne rešuje (glej npr. A. Galič, Prveizkušnje z novelo ZPP-D, v: VII. dnevi civilnega prava: 22. – 23. april 2009, Inštitut za primerjalno pravo priPravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2009, str. 38.12 Če se kasneje v sodni praksi ustali drugačna razlaga, je to dejavnik, ki ga mora Ustavno sodiščeupoštevati pri morebitni ponovni ustavnosodni presoji določbe.13 Poročevalec DZ, št. 21/08, str. 135.14 Višje Delovno in socialno sodišče je v sodbi in sklepu št. Pdp 517/2005 z dne 23. 9. 2005 zapisalo, da bimoralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 28. člena ZDSS-1 izdati zamudno sodbo žezaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka, in da ni bilo potrebno, da je sodišče prve stopnjepo ugotovitvi, da zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka poskus poravnave ni uspel,nadaljevalo s prvim narokom za glavno obravnavo, na katerem je izdalo izpodbijano zamudno sodbo.15 Drugi odstavek 318. člena ZPP, ki govori o "okoliščinah, o katerih je treba dobiti obvestila" ne pomenipodlage za ugotavljanje materialnopravno pomembnih dejstev po uradni dolžnosti.16 A. Galič 2009, cit. delo, str. 37.