ODLOČBA - Ustavno sodišče

8tožnikovih dejanskih navedb. 21 V postopku za izdajo zamudne sodbe sodiščudejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak vzame kot podlago zamudne sodbedejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. 22 Zato zamudne sodbe s pritožbo ni mogočeizpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek338. člena ZPP). Izpodbijani drugi odstavek 282. člena ZPP vzpostavlja fikcijo priznanjav tožbi navedenih dejstev kot sankcijo zaradi šele naknadne pasivnosti tožene stranke.Kot je Ustavno sodišče pojasnilo v 9. točki obrazložitve te odločbe, do izdaje zamudnesodbe zaradi izostanka s prvega naroka niti ne more priti, če ni tožena stranka pred tempravočasno in obrazloženo odgovorila na tožbo. 23 S takim odgovorom je jasno pokazala,da aktivno nasprotuje zahtevku (prvi odstavek 278. člena ZPP). Izpodbijana določbazahteva torej neupoštevanje pravočasne in pravilno izražene procesne aktivnosti toženestranke. S tem posega v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke iz 22. členaUstave. Izpodbijana določba omejuje pravico iz 22. člena Ustave tudi zato, ker pomeniodmik od načela poštenega sodnega postopka, ki pomeni tudi zahtevo, da zgradba instruktura pravdnega postopka v okvirih dispozitivnega in razpravnega načela sodiščučim bolj omogočata in lajšata pravilno in popolno ugotovitev pravno pomembnih dejstevživljenjskega primera ter pravilno uporabo materialnega prava, s tem pa izdajo pravilnein zakonite sodne odločbe. 24 Na račun tega (končnega) cilja pravdnega postopka načelopospešitve in ekonomičnosti postopka ne bi smelo biti hipertrofirano. 2516. Človekove pravice je mogoče omejiti le v primerih, ki jih izrecno določa Ustava, inzaradi varstva človekovih pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). Po ustaljeniustavnosodni presoji je mogoče omejiti človekovo pravico, če je zakonodajaleczasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2.člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posegedržave (splošno načelo sorazmernosti).17. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je temeljni cilj ZPP-D pospešitev postopka inkoncentracija glavne obravnave ob hkratnem varovanju ustavnih in konvencijskihjamstev poštenega sojenja. 26 V tej zvezi je predlagatelj novele štel za potrebno meddrugim izpeljati in praktično uveljaviti načelo, da je tudi odgovornost strank in njihovihpooblaščencev, da pripomorejo k pospešitvi in koncentraciji postopka, ter določitioziroma postrožiti sankcije za izostanek strank z narokov in s tem zagotoviti večjoprocesno disciplino strank v postopku oziroma omogočiti zaključek postopka na prvi21 Tako npr. L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2002, str. 307, in sodba Vrhovnegasodišča št. II Ips 840/2007 z dne 6. 12. 2007.22 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-201/01 z dne 6. 11. 2003 (Uradni list RS, št. 117/03 in OdlUS XII,110).23 Odgovor na tožbo je obrazložen, če toženec navede dejstva, ki odgovor utemeljujejo, in predlaga tudidokaze (A. Galič, Sankcije za neaktivnost strank v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav LXIII,Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 2003, str. 161). Pri zahtevi za predložitev dokazov tožene stranke jesicer treba upoštevati razporeditev dokaznega bremena v konkretnem primeru, tako da odgovora na tožbopogosto ni moč šteti za formalno pomanjkljivega le zato, ker v njem niso predlagani dokazi. Poleg tegalahko tožena stranka v odgovoru na tožbo poda le ugovore pravne narave.24 Nemško Zvezno ustavno sodišče je v sklepu št. 2 BvR 701/80 z dne 9. 7. 1980 poudarilo, da je ustavnapravica do izjave v postopku iz 103. člena nemške ustave (med drugim) namenjena (tudi) razjasnitvidejanske podlage sodne odločitve. Kot navaja K.-G. Zierlein, cit. delo, str. 1192, ta pravica prispeva koptimizaciji iskanja resnice v sodnih postopkih in čim boljši zaščiti materialnih pravic občanov.25 J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS inGV založba, Ljubljana 2005, str. 110.26 Poročevalec DZ, št. 21/08, str. 15.