Anton Balažek - Vestnik

41 p enapril 2010 17Ko je drevo najlepše cvetelo,je prišla dolga in mrzla nočNa cankovskem pokopališčusta se skupajsprehajala tamkajšnji županKarel Vogrinčič in Pavla Šadl,potomka veleposestnikovŠadlov in Čahukov. Zgovorenžupan je pri Pavli z zanimanjempoizvedoval o preteklostiobčine in zgodbah, kijih zaznamujejo nagrobniki.Na koncu pokopališča stase ustavila pred majhnimmarmornatim belim spomenikom,na katerem je napisv nemščini: Tukaj počiva našljubljeni otrok Bela Pollak,rojen 24. septembra 1889,umrl 25. novembra 1894. Počivajv miru! Predniki PavleŠadl so bili sosedje židovskimtrgovcem Pollakom,zato o njih ve marsikaj, karje slišala od staršev.Iz matičnih židovskihknjig, ki jih je konec 19.stoletja pisal soboški rabinGoldman, smo izvedeli, daje bil petletni Bela rojen vLendavi kot prvorojenec,sin Sigmunda Pollaka in KatiNeuman, rojene Cankovčanke.Neumanova je bilanečakinja radgonskega veletrgovcaMorica Neumana.Katin mož, Sigmund Pollak,je bil Lendavčan in tam stase poročila. Njun drugi sinLeopold, rojen leta 1897, jepo starših prevzel trgovino.Leopoldova žena Ilonka, rojenaleta 1903, se je po porokipreselila na Cankovo iz Nagykanizsena Madžarskem.Njuna otroka sta bila leta1927 rojena Klara in osemlet mlajši Alfred. Njihovoživljenje je bilo srečno, nevedoč, kaj se kuha v evropskemkotlu. Pavla Šadl namje prinesla fotografijo, nakateri za ograjo stoji njen očeFranc in ob drevesu sosedLeopold Pollak. Na cvetočemdrevesu sta otroka Alfred inKlara, ki bi bila letos staratriinosemdeset let. Kdo sedanes najbolj spominja tedružine?Oglasil sem se pri Cankovčanuin županovem soimenjakuKarlu Vogrinčiču,lokalnem in amaterskemzgodovinarju, in njegovidobrodušni ženi Danici. Tase je takoj spomnila svoježidovske vrstnice, prijateljicein sošolke Klare. Toje bilo dekletce z dolgimi,gostimi lasmi in vedno v lepioblekici, kakršne se je dalokupiti v mestih. Skupaj stase igrali, nagajal pa jima jeKlarin mlajši brat Alfred, zvzdevkom Pubi. ŠestinosemdesetletniKarel se dobrospominja časov, ko je hodilkupovat v židovsko trgovinoz mešanim blagom: »Nenavadnose mi je zdelo, da stase gospod Pollak in njegovavitka in lepa soproga medseboj za pultom vikala.«Danes se zdi večini tak načinkomuniciranja čuden. Ko seje bližalo nacistično zlo, sojima nekateri domačini vbunkerju ponujali skrivališče,vendar je bil elegantenin po rasti visok gospod prepričan,da bo vojne kmalukonec. A v aprilski noči ježidovski dom ostal prazen.Ferdinand Neuman, sin Morica Neumana, fotografija iz leta 1930 (Iz avtorjevega arhiva)Vogrinčičeva se spominjatazakonskega para, ki seje z roko v roki sprehajal pocankovskih ulicah. Mož s črnimplaščem in meščanskimklobukom je bil Moric (rojenleta 1863), nekoč ugledenmeščan avstrijske Radgone,poleg je hodila Berta (rojena1874.) Neuman.Leta 1888 je Moric skupajz židom Juliusum Rosenbergomustanovil podjetjeRosenberg & Neumann, kije trgovalo z deželnimi produkti:z moko in semeni, patudi z bakrom, kositrom,živalskimi kostmi in krznom.Z napredovanjem v vojaškegaveletrgovca za tamkajšnjihuzarski regiment se je MoricNeumann uveljavil tudiznotraj radgonske družbe.Neumannov sin Ferdinand jev začetku 20. let prevzel družinskopodjetje in poleg tegaskonstruiral mehanski mlin.Za ta stroj je imel v Avstrijimonopol. V času naraščanjaantisemitizma v Prvi avstrijskirepubliki družine Neumannniso nadlegovali. Koso prišli leta 1938 v Avstriji naoblast nacisti, je bila edinajudovska družina, ki je živelav Radgoni, družina Neuman.Šele z vkorakanjem nemškihenot v Avstrijo se je to spremenilo.Sina FerdinandaNeumanna so skupno s šenekaterimi drugimi – predstavnikidomovinske frontein znanimi nasprotniki nacizma– takoj zaprli in muodvzeli premoženje.V Radgoni so se za družinoNeuman začeli težki časi ingestapo je vsake toliko časaaretiral katerega od njenihčlanov. Namen je bil zagrenitiŽidom življenje v Avstriji inNemčiji in jih prisiliti k izselitvi.Po pogromu v kristalninoči novembra leta 1938 sodružini Neuman nacističneoblasti v Radgoni ukradleves nakit in denar, podjetjepa zaplenile. Starša Moricin Berta Neuman sta ostalav Radgoni, na Hitlerjev rojstnidan 20. aprila leta 1940pa so ju nacizmu naklonjeniRadgončani pregnali domadžarske meje pri Zenkovcihin sta se preselila naCankovo, kjer je imel Moricsorodnike. V Mauthausnu jebila pod Adolfom Eichmannomustanovljena posebnaenota tudi za Madžarsko,ki je v naslednjih tednihpreiskala državo ter 438.000Židinj in Židov odpeljala vsmrt. Moric in Berta sta biladeportirana v Auschwitzskupaj z družino Pollak. Odnjih se ni vrnil nihče, živijopa v spominu nekaterihCankovčanov in na dvehfotografijah.Bojan ZadravecPollak – CankovaFranca in Marijo Vučko iz Ižakovec je Mura resničnozaznamovala že v otroških letih.Leta 1927 jejugoslovanska oblastnamenila denar zaregulacijo MureDa bi z ženo lažje preživljalasvoje štiri otroke, se jeFranc po drugi svetovni vojnizaposlil kot hidrotehničnidelavec, saj je büjraštvo postalodržavna služba. Dnevnanorma je bila petnajstpauš, a so jih vedno narediliveč. Po Muri od Šentiljado Benice so predvsem popoplavah izvajali tudi vzdrževalnadela.Medtem ko je njegova petlet mlajša Marija gospodinjilain vodila manjšo kmetijo, jebil Franc vse leto v službi vnaravi, tudi v največji zimi jemoral biti v toplih oblačilihin v pripravljenosti. »Zaraditega me zdaj vse boli intežko hodim,« je z globokimglasom potarnal starostabüjrašev, ki ga spremljajoopornice. Vendar pa kljubsvoji starosti in težkemu deluv vseh vremenskih razmerahnima kaj dosti sivih las. Francse je upokojil na svoj petinšestdesetirojstni dan, popetintridesetih letih službe.Danes se oba razveselita,ko se okrog njiju zberejo njuništirje otroci: Bernard živina domačiji, Marija v Turnišču,Franc v Murski Sobotiin Štefan v Žižkih. Tako kotse je büjraštvo prenašalo izroda v rod, tako tudi zakoncaVučko rada pripovedujetasvojim potomcem o življenjuz Muro, murskih ribah in zeliščih,ki jih je človek nabiral,da je od sebe pregnal zle sile.Čremsa je imela pri našihprednikih pomembno mestov kulinariki v spomladanskihin poletnih mesecih. Vučkoveizpovedi so zanimive zaetnologe in ljudi, ki si motiveza pisanje jemljejo iz te čarobnereke in njenih logov.Vsako leto se udeležita tradicionalnihBüjraških dnevovv Ižakovcih, kjer domačiniprikazujejo, kako so se nekočbojevali z reko. Franc si želi,da bi mu naslednje leto šebilo naklonjeno zdravje in bise lahko udeležil büjraškegadogodka, ki je samo prikazhude ure ali grožnje reke,nedaleč od svojega doma.Bojan ZadravecSlovenija ma talent. Oddajaka jo skoro si gledajo. Kak je nebi,vej nam pa da ka se smigemo z lidij,ka s sebe norčeke delajo. Pa ta kaplemo,kak nešterni lipou popevlejo, pa plešejo,pa koše davlejo, pa še sefele drüjgo.Malo več talenta bi lejko mela blondgospa v komisiji, bar za slovenščino.Se te lepo je biti miljonare, pa kmetije,pa trenutke resnice, pa talente k nan vozijoz ameriškoga pa britanskoga tržišča.Tan je tou fejst moderno. Svet je gratotakši, ka bi najrajši se od douma prejkračunalnika napravili. Edino drüženjeso obiski velki nakupovalni centrov. Tanpa se majo. Kino, bowling, avtopralnico,kafič, lekarno, frizera, cvetličarno, ka oddrüjgo baut nemo gučo. Seveda majo tüdiigrišča za deco. Trbej si male bodouče kupcevzgajati. Naš ati sigdar pravi, ka da ta idemof te velke centre pa te doma vö skladamo, bilejko najmenje brez 80 posto tistoga ka smoküjpili, čista dobro pa merno živeli. Če je pa lise v akciji, pa skoro šenki. San pa prepričani, najnan še takše labuške z 75 ali pa cilou 80 % popustonponüjajo,samo či nekše nalepke zberemo, ka še izdana njij lipou zaslüžijo. Pa nan te kak naročeno prijde,da nan dajo takše oddaje ge navijamo za koga, s kentrpimo, se smiđemo ali pa đoučemo. Ne ven kama se toupela. Samo se mi nikak ne vijdi. Jankovič pa vište Ljubljanirikta nej samo ultra mega giga nakupovalni center liki šestadion pa dvorano coj. Aha f ton je keč! Še več zabave.Samo što pa ka de špilo f toj dvorani pa na stadioni je paena velka neznanka. Mogouče do pa talente tan snemali.Talente ka se v našoj Sloveniji dela. Ka se se dela s pejnezka ji sakši mejsec doj potegnejo zaposlenin, pa na koncileta še v obliki dohodnine, pa pri sakšon nakupi v oblikiDDV-ja. Pa tak dale pa tak naprej. Pa kak smo državljaniSlovenije doubili znankar najdrakše avtoceste f Sloveniji,kak mamo znankar najdrakše bolnišnice. Stavbe mislin.Za mašine pa te fektajo, ka so se pejneze spič…li že prigradnji. Na bruhanje mi ide, da vijdin tiste akcije, ka se za touali pa ovo bolnico küpuje te ali pa of mašin. Za cigle pa strejo,pa okna, pa plastične korine pa nišče ne spitavle, kelkokratso preplačani. Pa ka še od Patrij sploj nemo gučo. Mamo mijtalentof puno. Samo malo poglednimo. Od drüjge svetovnevojne je mijnolo 65 lejt. F Sloveniji pa še zaj naši talenti nevejo šteri so jo gvinali. Talenti nas vodijo. Se spomniteJanše. Neizmeren talent. Inda je bil malo zaprejti, paje stoga takšo sceno napravo, ka še zaj ženje sadove.Če se dobro spomnin je tüj Tito mel te talent ka jev zatvori bil. Pa toži se rad naš Đanči. Najrajšibi se tiste toužo, ka so nej volili za njega preddvema letoma. Tou je po mojen njegof najvekšitalent. Se še spomnite talenta Erjavca? Što jelejko tak nasmejo Slovenijo, kak on s svojimiizjavami. Pa talent Pahor. Pa njegove izjave.Fčasi je takši kak če bi spil gajbo energijskihnapitkof, če nej kaj üjšega. Pa njegovi ministri.Vej so pa kak na »Slovenija ima talent«.Borči gumbo stisne pa adijo minister. Samoon se je uvrstil se v drugi krog. Ministri pa cepajokak müje. Smo medten doubili novoga kmetijskoga.Mogoče do pa zaj kmetje Židan-e volje f Sloveniji.Pa si poglednimo najbole prejgnjo policajko f Slovenijo.Ona ma več talentof. Eden so modni presežniki.Jo je štoj že kda vido dvakrat v iston kostimi? Do togaka s svojin šoferon kaže kak trbej skoro 180na vörobisneti po avtocesti. Nega kaj. Zmagovalka prvogapolfinala.No tak vište kak so trufili s touf oddajof. Nejde sesamo za ove ka tan v drami nastopajo ide se za se kanas obkroža. Slovenci smo talentejrani narod. Pa mipokažte vekše talente kak slovenskoga delavca, kaje po možnosti v bloki z dvojof decof pa brezposelnofženo doma. Kakše talente se on ma, ka prežive mejsec,se položnice plača, pa ka njemi mogoče za dvej pijvipejnez ostane.No dragi moji talenti, tou bi bilouse za gnes. Vij pa v nedelo ne pozabte,ka ne gledate nikše talente na tv.Talenti smo mij si.