Anton Balažek - Vestnik

p enSamotarska književnica in pr8 april 2010 32LegendeKatja Špur(20. 11. 1908–19. 2. 1991)Bila je pesnica, pisateljica, prevajalka, novinarka in predvsemje vse življenje ostala zvesta klicu po svobodi, enakostiin bratstvu, če si sposodim geslo francoske revolucije. Vosemdesetih, ko smo vsi po malem že padali v razkrajanje,se je podala v Srbijo po samostanih, menda je moralavideti svoje »sestre in brate«. Takrat jih je štela nekaj čezsedemdeset in še zmeraj je slišala klice na pomoč.Mariboru so po koncuV kantate Taborišče Ravensbrück,ki jo je navdihnilonjeno taboriščno pesnjenje,gledalci obstali, zastale so jimroke od pretresljivosti in pristnostiglasbenega trenutka.Ko so se zavedeli, niso nehaliploskati.Katja Špur je bila bistrih,jasnovidnih misli, ki so josilile v napredovanje. Medletoma 1917–1923 je bila vpisanav osnovno šolo na Cvenu,potem pa v meščanskov Ljutomeru (1923–1925). Vintervjuju za Vestnik (27. 2.1970, št. 8) se je spomnila svojihzačetkov: »Bili smo vaškiproletarci – starši in desetotrok – in otroci smo si vsakpo svoje iskali poti v širnisvet. Lepega dne sem odšlatudi jaz /…/ brez štipendijeali kakršne koli podpore.«Obiskovala je gimnazije vOsijeku (1925–1926), Zagrebu(1926–1928), Murski Soboti(1928–1929), maturirala je vLjubljani na Mestni ženski realnigimnaziji v šolskem letu1929–1930. Pričela je študiratifrancoščino in slovenščino vSkopju na Filozofski fakulteti(Gema Hafner, Katja Špur: Inmemoriam, Novi razgledi,letn. 40, št. 6, str. 168). Naštudij se je odpravila še v Zagreb,v Grenoble študirat sociologijo,v Beograd, leta 1936je diplomirala v Ljubljani naFilozofski fakulteti. Bilo je žedokaj težko, da se šola ženska,kaj šele ženska, ki ni meščanka,vendar je Katja Špur imelamočno željo po znanju. Šolatise je pač morala tam, kjer jedobila kakšno zaposlitev, sajse je cel čas izobraževanjapreživljala sama. Večinoma jeopravljala delo gospodinjskepomočnice. Prehranjevala seje z ostanki, v Skopju, recimo,z ostanki iz sirotišnice. Kot sespominja njena hčerka, SončikaLorenci, je prav zaraditega velikokrat pripomnila,da ji je lakota iz mladostipožrla spomin.Eno leto (1936–1937) jehonorarno učila na zasebnirealni gimnaziji dr. Ane Brochv Zagrebu, ki je bila medobema vojnama ena izmednajbolj cenjenih zasebnihšol na tistem območju. Sicerpa je poučevala med letoma1949 in 1959 v Križevcih priLjutomeru in v Mariboru, vnižji gimnaziji, sedanji osnovnišoli Ivana Cankarja in vI. gimnaziji (Gema Hafner,Novi razgledi, letn. 40, št. 6,str. 168).Prevajala je iz osmih jezikov,predvsem je pomembnonjeno prevajanje iz bolgarščine,saj je bila menda nekdajedina prevajalka iz tegajezika. Poleg bolgarščine jeprevajala iz romunščine, ruščine,češčine, srbohrvaščine,francoščine, nemščine inangleščine. Za dnevnik Jutroje pisala socialne reportaže,dokler ni izgubila službe obokupaciji. Po osvoboditvi seje ponovno ukvarjala z novinarstvom,po letu 1945 jedelovala pri časopisu Ljudskapravica, ki je, mimogrede, obsvoji ustanovitvi, leta 1934,začel izhajati v Prekmurju,tedanji urednik je bil MiškoKranjec.Nekaj let po vojni je preživelav domačem kraju. Natoje podobno kot že pred vojnonabirala kilometre s kolesompo podeželju. O socializacijipodeželja je dopisovala tudiza Radio Ljubljana. Plod njenegaraziskovanja onstran intostran Mure je med drugimleta 1949 izdano publicističnodelo Plugi orjejo, za katero jedobila Levstikovo nagrado.V subtilnem, liričnem jezikuje tukaj opisano kmetovanje,vloga kmeta, vloga panonskeravnine. »Združeni izpreminjamozemljo v raj /…/ Nekastara pravljica pripoveduje ozakladu, zakopanem v zemlji.Tisočletja kopljejo žuljaveroke poljedelcev iz zemljeta zaklad – njeno plodnost.Glej zlato pšenično klasje –zaklad, ki je ležal zakopan vzemlji, pa so ga poljedelčeveroke dvignile iz nje k soncu! Avse roke nimajo enake sreče./…/ Od kod tako velika razlikav pridelku? Ne v zemlji. /…/Če ni v zemlji – v čem torej?Zadrugo vodi dober kmetijskistrokovnjak« (MK, Ljubljana1949, str. 34).Vezi – mati in hčiKako naj se iščem drugjekakor v razpetju tvojega dneker nikoli več ne bom tokar sem bilaodkar se mi je kripretočila v tvoj danodkar mi je rokaprerasla v tvojo dlanin mi je pesemprekipela v tvoj glasin je na tvojem obrazuzapisan moj jaz.Pesem Nikoli več je iz zbirkeVezi, ki je izšla 8. marca1970 in bralcu spregovorilao razmerju med materjo inhčerjo. »Otrok je odšel, matipa ne more za njim. /…/ Samse bo moral preboriti skoziviharje prve, neizkušene mladosti.Ti, mati, pa nimaš miru,toliko stvari bi mu morala šepovedati, a kako, kje naj gaOd leve Blaga Dimitrova, književnica in kratko obdobje bolgarska podpredsednica, SinišaPaunović, srbski književnik, in Katja Špur v Sofiji leta 1969Prevajalski simpozij v Bolgariji, v sredini narodni heroj Franc Leskošek Lukanajdeš? /…/ Mislim, da se vmojih pesmih bolj ali manjzrcali usoda matere vsehčasov in vsega sveta. Meneje pač tako globoko prizadelo,da sem morala najtinekakšno pot iz prevelikestiske srca – in kakor zmeraj,je bila to spet pesem. Mojotrok hodi pota vseh otrok inmoje čakanje je čakanje vsehmater: Spet se bova objeliin spet bova spregovorili zisto govorico, ko me bodo stvojega obraza pogledale oči– matere« (Vestnik, 27. 2. 1970,št. 8). Hčerka Sončika Lorencimi pove, da sta bili z mamopopolno nasprotje, kot nočin dan. Ena je bila večna optimistka,druga nič od tega. Obmaterinem »nekako bo že«,je sobival hčerkin zaskrbljen»le kako«.Medvojne ali predvojnepesmi Katje Špur v tej zbirkiniso našle prostora, izhajaleso v dijaškem listu za Srbe,Hrvate, Slovence in MakedonceDžačka družina in vtakratnih Odmevih (FranciJust, Diplomska naloga: Pomurskipesniki 1920–1940,str. 52). Taboriščno poezijopa lahko prebiramo v deluRavensbriške pesmi.»Ihr faule, gestreifteHexen«Faule, gestreifte Hexen alilene, progaste čarovnice izknjižice Ravensbriških pesmiso bile ženske, ki so izgubileime, namesto tega pa dobileštevilko.Silvija Kavčič v delu Preživelesmo in spominjamo se(ZAK, Ljubljana 2008, str. 53)piše, da so bile taboriščnicev Ravensbrücku razvrščene vveč kategorij »in ženske posameznihskupin so bile označenes trikotniki različnihbarv. Z rdečim trikotnikom jetaboriščno vodstvo označiloizključno politične zapornice,s črnim trikotnikom jeoznačilo »asocialne« ženske,z zelenim »kriminalke«, lilasttrikotnik je bil za tako imenovane»raziskovalke Svetegapisma« oziroma jehovke inmoder za »emigrantke« inosebe brez državljanstva.«Nekatere izmed njih so prisililiv prostitucijo, nekatereso se za to same odločile,saj jim je bilo obljubljeno,da bodo na tak način hitrejezapustile taborišče, kar pa seni zgodilo.Med letoma 1939 in 1945je bilo v omenjenem koncentracijskemtaborišču zaprtih132.000 žensk in 1000mladoletnic v JugendschutzlagerUckermark, ki je bilotaborišče za mladoletne prestopnice.Slovenk je bilopribližno 2230, okrog 200 jihni preživelo.»Katja Špur je vselej našlanavdih v trpljenju soljudizaradi socialnih krivic, zlastipa v teminah vojne vihre.Pretresljiva je njena umetniškabeseda Ravensbriškepesmi (1977)« (Gema Hafner,Novi razgledi, letn. 40, št. 6,str. 168).Zaradi sodelovanja z Osvobodilnofronto so jo leta 1943aretirali in 28. januarja 1944pripeljali v Ravensbrück. Ponekaj tednih v Ravensbrückuje bila premeščena v podružničnotaborišče Barth. Tamkajsi je, kot druge, ki so čutile,da morajo z besedo izrazitibolečino, iz obrazcev sešilaposeben zvezek, v kateregaje lahko pisala. Njene taboriščnepesmi se pričenjajo zmotivom črne vrane, sledijovzkliki paznikov, ki v bistvu sotiste črne vrane, ponavljajočivzkliki, ki pozivajo k nadaljevanjudela ali opozarjajo nahitrost, pridruži se jim Baltik,na koncu sveta, na obaliLdenega morja, ki odseva vhladnih svedrih in žebljih vrokah žensk sredi Heinklovehale in iz človeškega ustvarjanečloveško ter žive kliče vmrtve. Čisto na koncu pesnicanagovori prihajajoče rodove, stem tudi prihajajoče bralce:Podelitev priznanj za bralno značko v Osnovni šoli FrancaBelšaka Bučkovci, leta 1985