Anton Balažek - Vestnik

24 april 2010 pen48Po košček kruha, po zrno soli,po prgišče besed …Na široko so nam odprlivrata svojega doma innam omogočili neposrednodoživeti in začutitivsakdanjik rejniške družine.Za okroglo mizo v kuhinji soposedli vsi razen najstarejšehčerke, študentke Anje. Odleve oče Željko, Simona,Enja v naročju mame Tanje,babica Bernarda, Sara inElvis.Za PenovotrojkoIrma BenkoNataša Juhnovk Ferlinovimna RazkrižjeRejniška družina je družina, ki je usposobljenaza opravljanje rejniške dejavnosti in v svoj domsprejme otroka, ki iz različnih razlogov ne moreživeti pri svojih starših. Otrok, ki je moral od doma,potrebuje stabilno družino, ki ga je pripravljenasprejeti za svojega enakovrednega člana.Istočasno pa rejniška družina otroku omogočatudi stike z njegovimi biološkimi starši, ki so vnjegovem življenju zelo pomembni. Stiki morajo bitiv otrokovo korist in v skladu z njegovo voljo.Elvis je ostal ob prvem obisku(iz predstavitve Rejniškega društva Slovenije na spletu)S svojo odločitvijo je vse presenetil.Hitro se je udomačil. V začetkuga je bilo sram govoriti o biološkimami. Mama Tanja ge je prepričala,da je njegova mama morala zbrativeliko poguma, da ga je pustila prinjih. Vprašal jo je tudi, ali so rejniškiotroci revni, pa mu je pojasnila, dato sploh ne drži. In tudi sam je spoznal,da se vsi okrog njega trudijo,da bi se mu sanje uresničile. Je zelodober učenec, sodeluje v različnihdejavnostih, veliko nastopa in jeglasbeno nadarjen. Ni mu dovoljtamburaška skupina, v glasbeni šoli se uči še igranja na bobne. Ker jetako zavzet, so mu jih kupili tudi za vaje doma (na fotografiji). V šolibi rad postal najboljši. »Anja in Sara sta Zoisovi štipendistki, jaz bomnaslednji pri hiši. Nekoč bi bil rad geodet,« nam je zaupal.Bila je skupna družinska odločitev»Dolgo je tlelo v meni. Leta 2003 sva se z možem, ki je zaposlen,odločila za usposabljanje za rejništvo, sama pa sem ga še poglobilaz enoletnim izobraževanjem. Končala sem ekonomsko šolo, ostalabrez zaposlitve in velikih možnosti, da bi dobila službo, ni bilo. Ovsem sva se odprto pogovorila s hčerkama, takrat 14-letno Anjo in11-letno Saro, ki sta z odobravanjem sprejeli najino opredelitev in šebolj kot midva nestrpno pričakovali prvo rejenko. Prišla je ravno zabožič tistega leta in prazniki so bili kot nalašč za to, da smo z Metkoprebili led in jo sprejeli za enakopravnega člana naše družine,« obujaspomine mama Tanja.»Globoko v sebi sem čutila, da bom nič krivim otrokom zmoglapomagati. Ko je to v meni dozorelo, je bil samo še logističen problem– prostor v hiši, da bi ta lahko postala dom za veliko družino. Odločilismo se za prizidek in notranjo preureditev. Imamo sedem spalnic. Vvsaki je pohištvo, ki si ga izbere otrok sam. Tako kot mu je všeč in vnjegovi najljubši barvi. Vsak otrok ima v hiši en svoj kotiček, kamorse lahko vedno umakne.«Živijo kot vsaka normalna družina. Potrudijo se drug za drugega.Imajo se radi, kot da so od nekdaj skupaj in kot da se nikoli ne bodorazšli. Pa ni vedno tako. Njihova prva rejenka Metka se je pri osemnajstihodločila, da se vrne v svoje romsko naselje, in jo zelo pogrešajo.Ob polnoletnosti se namreč otrok v rejništvu lahko sam odloči,ali bo zapustil rejniško družino, in te pravice svojim otrokom ne binikoli želela omejevati, poudarja mama Tanja. Če to želijo, pa lahkotudi po polnoletnosti ostanejo pri njih do konca šolanja oziromaosamosvojitve. Ker jih ob družinskih vezeh druži še veliko drugihdejavnosti, bodo zagotovo ostali povezani tudi potem, ko bodo otrocizapustili gnezdo.Hvala, ker si tudi moja mamaSimona, ki obiskuje tretji letnik vzgojiteljske šole v Ljutomeru, jepri Ferlinovih že pet let. Kmalu bo polnoletna in lahko se bo samaodločila, ali še ostane v družini. Mama Tanja jo je pripravljena imetitudi med študijem. Simone o odločitvi nismo spraševali, zaupala panam je, kaj je zapisala v knjižico o materi, ki jo je ob materinskemdnevu podarila mami Tanji:Mama!To knjigo podarjam tebi, čepravnisem tako tvoja, kot bi si želela.Nekatere misli v knjigi se več ali manjnanašajo na biološke matere, vendarpa se malokdo zaveda, da velikoveč pomeni tista mama, ki te vzgoji.Pravilno in zdravo si me pričela vzgajatikomaj ti. Zato so tudi vse mislinamenjene le tebi.Hvala, ker si tudi moja mama!SimonaRada te imam!Simona je postala pridna učenka,je nepogrešljiva članica tamburaškeskupine, pa tudi spretna pri pripravihišne specialitete – razkriških pogačic (na fotografiji). Pri temdružinskem opravilu je sicer glavna babica Bernarda, ki pomembnodopolnjuje bogastvo družinskega življenja Ferlinovih.Anja vodi tamburašeAnja je najstarejša med Ferlinovimi otroki. Je študentka drugegaletnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njenaštudijska in poklica usmeritev je zelo povezana z življenjsko izkušnjov domači družini. S študijskimi vsebinami je zadovoljna in gre ji kotpo maslu.Domov pride vsak konec tedna in potem v hiši prevzame dirigentskopalico. Je glasbeno nadarjena in zaupali so ji vodenje mlade razkrišketamburaške skupine, v kateri sodelujejo vsi Ferlinovi otroci in nekajokrepitev. Vsak konec tedna pridno vadijo in veliko nastopajo. Anja jezahtevna in nepopustljiva. Ve, da zmorejo, zato so načrti vse smelejši.Prvim nam je zaupala, da bo skupina kmalu dobila bolj prepoznavnoime, in sicer Tamburice od Muríce (to je domače ime za Ščavnico), inže prihodnje leto bi radi izdali svoj CD.Šefinja Anja igra berdo (na fotografiji desno), redni člani skupinepa so še (od desne) Sara z bisernico, stric Marjan in Simona z bračemter Amadej in Elvis z bugarijo. Kot pevca na nastope povabijo Mihoin Bojana Zajnkoviča.Sarina pot iz ŠpanijeFerlinovi so v svoj dom vedno pripravljeni sprejeti tudi mlade z različnihkoncev sveta, ki z izmenjavami dijakov na ljutomerski gimnazijiprihajajo v Slovenijo. Gostili so jih iz Anglije, Cipra, Turčije, Nemčije,Srbije, Kosova, Španije … Po obiskih so ostale vezi in redni stiki, Anjain Sara pa sta ob pomoči izmenjav videli že kar nekaj sveta. Sara jebila pred dnevi v Španiji.»V petek, 16. aprila, nas je presenetila novica, da je na Islandijiizbruhnil vulkan in da so zaradi tega mnogi leti odpovedani. 25 dijakovljutomerske gimnazije nas je upalo, da se nas ta problem nebo dotaknil. Pri večerji pa sta nam profesorja sporočila, da je naš letodpovedan. Tisto noč sem bila zaskrbljena kot še nikoli. Zjutraj je naletališču kazalo, da bomo tam ostali cel teden, iz prenočišča in hranepa tudi ni bilo nič. Po urah telefoniranja je profesorjema uspelo dobitiavtobusni prevoz v Slovenijo. Najprej do Madrida šest ur, potem pa zromunskim avtobusom, do polovice napolnjenim z romunskimi Romi,še 36 ur do Vučje vasi. Deset ur, ki smo jih prebili na letališču, smo sedekleta takole zabavala. In iskreno priznam – doma je res najlepše(Sara je druga z leve).Enja brez tremeNajmlajša članica družine je ljubljenka vseh. Odkar je pri hiši, sprejeliso jo pri devetih mesecih, je vse bolj pestro in živahno. Izjemno radapoje in njeni nastopi za javnost, ki smo jo tokrat predstavljali Penovci,so pravi mali obred. Mama Tanja mora prižgati svečko, potem Enjazapoje in upihne svečko. Tako je od takrat, ko so ji zapeli za rojstni dan,ona pa je upihnila svoje štiri svečke. Otrok se dobro razvija, pravi mamaTanja, ki je prepričana, da se bo tudi Enja uspešno vključila v okolje.Družina in rožeOb družini, ki je največja Tanjina ljubezen in njena življenjskaopredelitev, je na drugem mestu ljubezen do rož. Okrog hiše je vse vcvetju, v prihodnjih dneh se bodo razcvetela še okna. Mož Željko radpohvali ženine rezultate, opazili pa smo tudi, da se zelo suvereno vrtipo kuhinji. Je umirjen in sproščen pri stikih z otroki. Če le gre, jim vvsem ustreže in jih razvaja, ko je doma. Sicer pa kot geometer večinodneva preživi v službi.Slovensko srečanje bo na RazkrižjuFerlinovi z Razkrižja so zaslužni, da dobiva Rejniško društvoSlovenije novo spletno stran. Vneto pripravljajo nove rešitvein vsebine za objavo. Mama Tanja je podpredsednica društva.Za izmenjavo informacij, druženje in stik z okoljem so pomembnatudi različna srečanja rejniških družin. Letošnje vseslovenskosrečanje bo v soboto, 12. junija, prav na Razkrižju. Glavni organizacijskizalogaj prevzemajo Ferlinovi. Računajo na ponovno dobrosodelovanje z domačim županom, ki ima vedno posluh za rejništvo,pa tudi na razumevanje donatorjev v pokrajini ob Muri.