AR 2012/1Martina Zbašnik-SenegačnikTRAJNOSTNA IZHODIŠČA V ARHITEKTURI FRANKA LLOYDA WRIGHTASlika 4: Fallingwater – dnevni prostor z ognjiščem, skala pred ognjiščem je delnaravnega terena [Waggoner, 1996: 68].Figure 4: Fallingwater – living room with fireplace, the rock in front of thefireplace is part of the natural terrain.Slika 6: Fallingwater – hiša raste iz terena, betonske terase so naslonjene naskalo v terenu.Figure 6: Fallingwater – the house grows from the site, the concrete terracesrest on rock in the terrain.Slika 5: Fallingwater – vodoravno naložen kamen pona<strong>za</strong>rja plasti naravnegapeščenjaka.Figure 5: Fallingwater – the horizontally laid stone illustrates the strata ofnatural sandstone.Slika 7: Fallingwater – spoštovanje narave, betonska pergola se je umakniladrevesu.Figure 7: Fallingwater – respect for nature: concrete pergola was withdrawnto avoid the tree.9
Martina Zbašnik-SenegačnikTRAJNOSTNA IZHODIŠČA V ARHITEKTURI FRANKA LLOYDA WRIGHTAAR 2012/1Hiša ima domišljen sistem naravnega prezračevanja. Lepopovezuje <strong>arhitekturo</strong> in naravo, organsko in geometrično,naravni kamen in beton, notranjost z zunanjo okolico ter naravoin prostor. Wright je pri tej zgradbi uspel postaviti stanovalcev okoliško lepoto dreves, cvetlic in divjih rož [Frank LloydWright's Fallingwater..., 2012].Taliesin West, Scottsdale, Arizona, 1938Taliesin West je eksperimentalni arhitekturni kamp, ki je služilkot zimska počitniška hiša, studio in arhitekturni laboratorijFrank Lloyd Wright School of Architecture. Skozi desetletja seje spreminjal in s širitvijo pridobil risarski studio, Wrightovopisarno in <strong>za</strong>sebni bivalni del, jedilnico, tri gledališča, delavnicoin stanovanja <strong>za</strong> študente in osebje – vse to locirano med bazene,terase in vrtove.Stene so iz cementa in velikih kosov lokalnega kamna inpodpirajo konzolne strešne tramove iz rdečkaste sekvoje, kiso bili včasih pokriti z napetimi platnenimi trakovi (kasneje sobili <strong>za</strong>radi večje obstojnosti <strong>za</strong>menjani s steklom in plastiko).Zgradbe so videti, kot bi zrasle iz puščavskih tal, obkrožene spuščavskim grmovjem in kaktusi. Strehe pod kotom, močnovidni rdeči tramovi in kamniti zidovi zrcalijo barve, teksture inoblike okoliške pokrajine [Sanderson, 2001: 19].skromnega betona, ki je vlit v stolp iz koncentričnih krogov dodvanajstkotne kupole na strehi. Razstavni prostor je na stenahob spiralni rampi v notranji rotundi (in ne v <strong>za</strong>prtih prostorih,kot v drugih muzejih), ki se dviguje proti <strong>za</strong>stekleni strehi.Oblikovanje je popolnoma kiparsko, brez površinskih okrasov.Na fasadi okrogle rampe vzpostavljajo vzorec polnega inpraznega prostora [Sanderson, 2001: 87].Slika 10: Muzej Guggenheim, New York [foto: avtorica].Figure 10: Guggenheim Museum, New York [photo: author].Slika 8: Taliesin West – stene iz naravnega kamna v cementu, rdečkast lessekvoje in velike steklene površine, ki notranje prostore povezujejo z okolico[Taliesin West, 2012].Figure 8: Taliesin West – walls of natural stone embedded in cement, redwoodand large glazed areas that connect the interior spaces with the surroundings.Slika 9: Taliesin West – eden od dnevnih prostorov [Frank Lloyd Wright'sTaliesin West.., 2012].Figure 9: Taliesin West – one of the living rooms.Muzej Guggenheim, New York, 1943-1959Muzej Guggenheim v New Yorku je najpomembnejša zgradbav <strong>za</strong>dnjem obdobju Wrightovega ustvarjanja. Je spomenikmodernizmu, edinstvena arhitektura prostora. Zgrajen je izb) Prerijska hišaPrerijska šola arhitekture se je pojavila ob prelomu 19. in 20. stol.Center je bil v Chicagu, njen teoretični vodja pa Louis Sullivan[Lind, 1994: 9]. Wright je postal vodilni in najboljši arhitektt.i. prerijske hiše, ki je bila odgovor na tradicionalne, <strong>za</strong>prte inomejene, viktorijanske ameriške hiše. Po Wrightovem mnenjurealnost zgradbe ni kontejner, ampak prostor okrog njega.Wright je oboževal prerijsko pokrajino, v kateri je zrasel. Trdilje, da horizontalne <strong>za</strong>snove zgradb pripadajo tlom [Pfeiffer,2007: 20]. Vsaka hiša na srednjem <strong>za</strong>hodu se mora <strong>za</strong>četi na tleh(ne v tleh, kot običajno, z vlažno kletjo). Zgradbe ni videl kotjamo, ampak <strong>za</strong>vetišče na prostem [Pfeiffer, 2008: 8].Najpomembnejši elementi Wrightove prerijske hiše so [Lind,1994: 14]:• Dominantne vodoravne linije – poševne strehe z majhnimnaklonom, z <strong>za</strong>trepi, ali ravne strehe z velikimi previsi;široki in nizki dimniki; ozka in dolga romanska opeka, kipoudarja vodoravnost prerije.• Odprt tloris, manj <strong>za</strong>prtih sob.• Poenostavljen prostor – primarni dnevni prostor se razte<strong>za</strong>do drugega nadstropja, kleti in podstrešja največkrat ni.• Človeško merilo – znižana višina stropa.• Integralni ornament mora biti rezultat spretnega oblikovanjagradiv in ne sestavljen z elementi, ki bi bili zgradbi dodani.• Geometrijska <strong>za</strong>snova – oglate (najraje pravokotne) oblike<strong>za</strong> načrte in detajle.• Integrirana okna in vrata – niz pove<strong>za</strong>nih oken, velikeokenske površine in strešna okna.• Integrirani elementi – vsi elementi so <strong>za</strong>snovani kot delcelote, vključno z vgrajenim pohištvom in skrbno zbranimidekorativnimi predmeti.• Organska pove<strong>za</strong>nost stavbe z okoljem – zgradbe se pokažejo,kot da bi zrasle iz tal, pove<strong>za</strong>ne z naravo s terasami, pokritevrtne stene, nasadi rož in okrasne posode (žare).10
- Page 14 and 15: AR 2012/1Martina Zbašnik-Senegačn
- Page 16 and 17: AR 2012/1Martina Zbašnik-Senegačn
- Page 18 and 19: AR 2012/1Martina Zbašnik-Senegačn
- Page 20 and 21: AR 2012/1Martina Zbašnik-Senegačn
- Page 22 and 23: AR 2012/1Vanja Skalicky, Metka Sita
- Page 25 and 26: Vanja Skalicky, Metka SitarThe Conc
- Page 27 and 28: Vanja Skalicky, Metka SitarThe Conc
- Page 29 and 30: Amir Čaušević, Nerman Rustempaš
- Page 31 and 32: Amir Čaušević, Nerman Rustempaš
- Page 33 and 34: Amir Čaušević, Nerman Rustempaš
- Page 35 and 36: Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovš
- Page 37 and 38: Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovš
- Page 39 and 40: Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovš
- Page 41 and 42: Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovš
- Page 43 and 44: Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovš
- Page 45 and 46: th9 mm folding11 mm backGergely Nag
- Page 47 and 48: Borut Juvanec2012/1 ARRecenzija knj
- Page 49 and 50: AR 2012/1
- Page 51 and 52: Borut Juvanec2012/1 ARKULTURA DEDI
- Page 53 and 54:
Domen ZupančičVrednote vernakular
- Page 55 and 56:
Vojko KilarVARNOST PASIVNIH HIŠ PR
- Page 57 and 58:
Vojko KilarVARNOST PASIVNIH HIŠ PR
- Page 59 and 60:
Vojko KilarVARNOST PASIVNIH HIŠ PR
- Page 61 and 62:
AR 2012/1
- Page 63 and 64:
AR 2012/1Martina Zbašnik-Senegačn
- Page 65 and 66:
AR 2012/1IzvlečekV prispevku so pr
- Page 67 and 68:
AR 2012/1Na 33. zborovanju gradbeni
- Page 69 and 70:
Navodila avtorjem2012/1 ARAvtor z o
- Page 71:
AR 2012/1