2o12/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

2012/1 ARza zmagovalca izbrala študenta Marian-a Licky-a s Fakultete zaarhitekturo v Bratislavi.(koordiniranje natečaja na FA: izr. prof.dr. MartinaZbašnik-Senegačnik)DNEVI PASIVNIH HIŠ11. do 13. november 2011Konzorcij pasivna hiša, Posoški razvojni center, Eko sklad j.s.in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani so organiziralidruge Dneve pasivnih hiš. S tem smo se tudi v Slovenijipridružili mednarodni akciji, ki se je že osmič odvijala v Nemčijiin Avstriji idr.Dneve odprtih vrat pasivnih hiš smo pričeli s predavanjem opasivni hiši na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Udeležilose ga je več kot 150 obiskovalcev, večinoma potencialnihinvestitorjev, ki so želeli pridobiti znanje o pasivni hiši.Predavatelja dr. Martina Zbašnik-Senegačnik in mag. MihaPraznik sta udeležencem predstavila princip delovanja pasivnehiše, njene bistvene karakteristike (kvalitetni toplotni ovoj breztoplotnih mostov, zrakotesnost…), sistem prezračevanja inogrevanja in njene prednosti za bivanje. V drugem delu predavanjso bile prikazane možnosti financiranja. Mag. Silvija Kovič zEko sklada RS je predstavila nepovratne finančne spodbude zaenergijsko učinkovito gradnjo in prenovo. Ugodne kredite nuditaobčanom poleg Eko sklada tudi dve banki (Gorenjska banka inBanka Sparkasse), sicer članici Konzorcija pasivna hišaDrugi in tretji dan Dnevov pasivni hiš so po vsej Slovenijiobiskovalce pričakale pasivne hiše v izvedbi ali sodelovanjupodjetij iz Konzorcija pasivna hiša. V okviru Dnevov pasivnihhiš so nekatera podjetja, ki so člani Konzorcija pasivna hiša,organizirala individualno svetovanje. Največji poudarekdogodka je bil namenjen obisku 17 pasivnih hiš, grajenih vrazličnih tehnologijah.Številni obiskovalci Dnevov pasivnih hiš dokazujejo, da sezanimanje za energijsko varčno gradnjo povečuje.(idejna vodja in organizatorica: izr. prof.dr. MartinaZbašnik-Senegačnik)Lara SlivnikTadej BrateHRADECKEGA MOST V LJUBLJANIznanstveni simpozijArhitekturna zgodovina. Med starim in novim,Restavratorski center, Poljanski 40, Ljubljana,24. - 26. november 2011,http://www.suzd.si/arhiv/343-arhitekturna-zgodovinaŽe tretji bienalni posvet o povezavi med arhitekturo in umetnostnozgodovino so skupaj organizirali Oddelek za umetnostnozgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavod zavarstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavod za gradbeništvoSlovenije. Znanstveni posvet je namenjen povezovanju različnihstrok, ki se ukvarjajo z arhitekturno zgodovino. Izpostavljen jebil odnos do starejše arhitekture danes in v preteklih obdobjih:odnos javnosti do novogradenj in starejše arhitekture, odzivanjearhitektov in naročnikov na obstoječe starejše arhitekture prinačrtovanju novih, citiranje starejših oblik, pa tudi vprašanja,povezana z restavratorskim in konservatorskim delom (tudi vpreteklosti), še posebej pri intervencijah v spomeniško gradivo.Posvet se je začel z okroglo mizo na temo Med starim in novimv arhitekturi danes. Sledila so predavanja, ki so jih pripraviliarhitekti, konservatorji in umetnostni zgodovinarji in Slovenijein Hrvaške. S strojnim inženirjem in konservatorjem mag.Tadejem Bratetom sva predstavila zgodovino in prenovoHradeckega mostu v Ljubljani.IzvlečekV predavanju je bila prikazana bogata zgodovina najstarejšegalitoželeznega mostu na Slovenskem, razloženo je bilo, zakaj jeHradeckega most tehnični dragulj devetnajstega stoletja. Opisaneso bile arhitekturne spremembe v posameznih postavitvah mostu,specifičnosti posameznih lokacij in prikazana je bila uporabanovih gradiv, ki se razlikujejo od predhodno uporabljenih.Lara SlivnikJEKLENE KONSTRUKCIJE, ZGRAJENE VSLOVENIJIV ENAINDVAJSETEM STOLETJU33. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije,hotel Golf, Bled,6.-7. oktober 2011,http://www.sdgk.siZborovanje gradbenih konstruktorjev se vsako leto pričnes pozdravnimi nagovori. Tem običajno sledita dve vabljenipredavanji. Tokrat je prof. dr. Milan Veljkovic s Švedskepredaval o Inovacijah pri jeklenih stolpih za vetrne turbine(Innovation in Steel Towers for Wind Turbines), Enzo Siviero,Michele Culatti in Alessandro Stocco pa so pripravili obširenprispevek Bridgescape – Mostovi in viadukti: arhitektura vkrajini (Bridgescape – Bridges and Viaducts: Architecturein the Landscape). Sledili so prispevki, razdeljeni na štiritematske skupine: mostovi, potresno inženirstvo, konstrukcijeter eksperimentalna in numerična analiza konstrukcij. Sama sempredstavila nadaljevanje lanskoletnega prispevka o slovenskihjeklenih konstrukcijah v enaindvajsetem stoletju.61