2o12/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovšek, Alenka FikfakTURIZEM IN POSELITVENI VZORCI NA PODEŽELJU, na primeru razvoja poselitve v slovenskih AlpahAR 2012/1pobočij, blago nagnjenih rečnih teras ob vznožju hribov inglavnih prometnic. Kot primer navajamo nekaj značilnostikulturne krajine Zgornjega Posočja (del slovenskih Alp), ki pravtako sodi v tip težko dostopnih podeželskih območij. na temobmočju so se poselitvene strukture pojavile v obliki razpršenihnaselij, na manj ugodnih legah (Drežnica, Vrsno, Krn, Livek),na višjih terasah (Ladra, Smast, Libušnje, Kamno) in vstranskih dolinah (Lepena, Bavšica, Trenta) med približno 250m in 960 metri nadmorske višine (Strmec). Posledice naravnihnesreč (potresi, ujme) in družbenih vplivov (vojne, procesiindustrializacije, spremembe kmetijskega gospodarjenja) so sčasom vplivale tudi na podobo kulturne krajine, ki se je zaradimnožičnega opuščanja kmetovanja ter odseljevanje mladegaprebivalstva, vse bolj praznilo. Posledično se je večalo številozapuščenih vasi, življenje na samotnih kmetijah se je ustavilo,prepuščene so bili dokončnemu propadu ali pa so prešle v rokenedomačinov. Opuščene, zarasle in neobdelane, včasih težkopridobljene kmetijske površine, so počasi a vztrajno spreminjalepodobo celotne krajine. V novejšem času so na nevarnostiza obstoj in ohranitev stavbne dediščine, neozaveščenost inneorganiziranost, tako kot v drugih okoljih, vplivale želje ponovem, kar vključuje tudi turistični razvoj, ki vnaša v krajinotudi tuje vplive.Primer sodobnih turističnih naselij kot ideja nadaljevanjatipologije tradicionalnih naselbinskih vzorcevV tem okolju je, kot nadaljevanje razpršenosti naselij v doliniin s pogledi na njo, nastal zaselek imenovan Nebesa (naseljeLivek) s turistično vsebino. Posebnost Nebes je, da se nahajajona razpotju med Beneško Slovenijo in Goriškimi Brdi, torej medalpskim svetom in Mediteranom, med planšarijo in vinogradi.Bivalno turistični kompleks (projekt arh. R. Klanjšček, K.Pavlin, A. Lavrič, 2001-03) je bil zgrajen na mestu nekdanjesmučarske koče. Načrtovanje in oblikovanje sledita vzorcurazpršene gradnje visokogorskih planin, obenem pa upoštevataizjemno okolico, ki omogoči, da obenem plavamo na Krn,zajadramo v Tržaški zaliv, presmučamo kaninsko pogorje alise preizkusimo na frontah 1. svetovne vojne [Medmrežje 7].Kompleks z nezamenljivimi pogledi v širni prostor, zgrajen v 21.stoletju na lokaciji in temeljih prejšnjega stoletja, kar nedvomnonadaljuje historično zasnovo razpršene poselitve majhnih naselijv širši okolici. Klanjšček dodaja: "Glede na koncept in legosmo se zgledovali po tradicionalnih planšarskih postojankah"[Medmrežje 8]. Član žirije in profesor na ljubljanski fakulteti zaarhitekturo Aleš Vodopivec je v utemeljitvi med drugim zapisal,da se Klanjšček z naseljem Livek "vrača h koreninam našestavbne dediščine", da gre za "moderno, tehnološko naprednoarhitekturo, ki je lokalno razpoznavna brez posnemanjahistoričnih elementov" in za "kritičen komentar svetaspektakularnih podob in modnih trendov" [prav tam].Naselje Nebesa imajo v kontekstu razvoja razpršene poselitveposeben pomen. Posebnost lokacije hkrati z odpiranjem"nebesnih" pogledov v prostor nadaljuje zgodbo preteklostivarovanja in zaščite ter obvladovanja prostora. Prav zaradi tegamotiva se v tem kompleksu odvija poseben ritem življenja, kije odmaknjen od množičnosti, vsak posameznik ima svoj lastniindividualni ambient, ki pa ga dopolnjuje zgodba lokalnosti zvpetostjo v sistem pohodniških in kolesarskih poti. S tem sekompleks, ki se še vedno ohranja v skromnih okvirih šestihobjektov, povezuje s tradicijo in gostoljubnostjo bližnjegaprostora (povezanost s kmetijami). Ob vrednotenju posegaseveda ne moremo mimo vprašanja trajnostni kot pojmacelovitosti posega na ravni arhitekture. Izjemnost lokacijevpliva tudi na posebnosti klime in neugodnosti, ki jih s temposeg vnaša v bivanje. Številne kritike sicer ta vidik poseganegativno vrednotijo, vendar spretnost dograjevanja s sodobnimitehnologijami in izboljševanja infrastrukture delno vpliva tudina vizualno podobo kompleksa.Primer spodbujanja ravnovesja v kulturni krajini stipologijo gradnje gorskih bivakovPrimer prostorske razpršene poselitve na območju Alppredstavljajo tudi objekti, ki so bili v preteklosti namenjenizavetiščem pastirjev, za dejavnosti gorskega pašništva. To se jeustalilo kot sezonska dejavnost, vzporedno z njo pa arhitekturaplanin, ki je na gorskih travnikih pustila poseben kulturni značaj.Pastirska bivališča izhajajo iz tradicionalne kmečke arhitekturegorskih dolin, ki se je pod vplivom dejavnikov gorske narave(vetra, snega, ledu) in posebnih potreb gorske pašne živinorejerazvila v svojski tip arhitekture planin. Pri tradicionalnih primerihpastirskih bivališč, ki jih danes prepoznavamo v različnihpredelih gorovij, med katerimi ni bilo nobene informacijskepovezave, ugotavljamo, da se je razvila enaka arhitekturnofunkcionalna rešitev. Sklepamo lahko, da so principi gorskearhitekture univerzalni, pa naj gre za bohinjske planine, planinefrancoskih Alp ali pa pastirska zavetišča v Himalaji [Kajzelj,2011: 5]. V prostoru prepoznamo različne oblike bivališč vgorskem predelu na območjih planin, tim. kolektivna bivališčaali samotne postojanke. Kolektivne planine so s svojimizanimivimi in logičnimi vzorci poselitve pomembne tudi kotpečat socialnega življenja staroselcev, ki je bilo v mnogočembolj demokratično kot dandanes, saj se hierarhičnost postavitvepastirskih stanov odraža le v odnosu do centralnega sirarskegaobjekta [prav tam]. Arhitektura planin v sodobnem času nepredstavlja samo dragocenega in neprecenljivega primeranaselbinske kulture Slovencev, ampak vseh alpskih narodov, kiskozi ekološko prenovljeno družbeno zavest vse bolj cenijo svojgorski svet. S svojim obstojem so pomembna turistična kategorijasodobnega gorskega turizma, ki ima jasno izdelano vrednotenjeturističnih ciljev. Kultura in arhitektura planin (slika 2) sta pravzato, ker sta nastali v ekstremnih pogojih na robu civilizacije inv izolaciji od zunanjega sveta, še toliko pomembnejši. V družbije splošno uveljavljeno mnenje, da je arhitekturo in naselbinskokulturo planin treba ohraniti, obvarovati pred propadanjem inzaščititi, tudi pred nekontroliranimi turističnimi dejavnostmi. Šepomembnejši pa sta vizija in odločitev družbe, da se planinamomogoči nova uporaba za potrebe novodobnega planinstva inpohodniškega turizma, saj bi jim z novim življenjem na najboljšinačin zagotovili obstoj tudi v bodoče. Zavestna spremembanamembnosti opuščenih bivališč in sirarn v turističnenastanitvene objekte, apartmaje, oskrbovana ali neoskrbovanazavetišča je način, kako bi jih obdržali pri življenju, gornikomin turnim smučarjem pa s tem na mnogih pomembnih lokacijahomogočili prenočišče, zavetišče ali izhodišče za vzpone vgorskem svetu nad planinami.Za celostno pokrivanje potreb uporabnikov turističnih poti inindividualno raziskovanje prostora je treba tudi s sodobnimi,posameznimi posegi nadaljevati razpršenost poselitve. Tovrstnaprimera v slovenskem prostoru Alp sta planinski bivak naKotovem sedlu (projekt arh. M. Kajzelj, 2004-05). V neposrednibližini se nahaja vrh Jalovca (2645 m), ki je v Julijskih Alpahpomemben cilj planinskih pohodnikov in alpinistov tako poleti36