1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

UVODNIKZgodbe iz pozabeVladimir HabjanNa levi malo nad sabo smo sredi popolne teme opazili drobno luč.Da ne sveti tisti, ki ga iščemo? Morda oddaja svetlobne znake? Sicer ječisto pri miru, a kar sveti in sveti. Marjan (Kregar) se je javil po postajinašim v dolini. Pozorni bodo in spremljali bodo dogajanje v smeri, ki jo jeopisal. Čez čas smo vsi trije vsak sam pri sebi spoznali, da je bilo tisto, kar smogledali, zvezda. Človek bi težko svetil brez prekinitve. Pa sprva ni bilo takovideti. Potem sem malo niže videl bolj rdečo in malce večjo luč. Da ne bivakirakje tam? Spet je Marjan poklical našo bazo, a so povedali, da so zakurili ogenj.Običajno bi se temu glasno nasmejali, a tokrat se nismo. V popolni temi, kjerkomajda dobro svetiš pod svoje noge, je težko določiti še smeri neba, tako sislabo orientiran. Pot je postajala vedno bolj trda, zmrznjena in slabše vidna.Marjan je naznanil, da bo nataknil dereze. Midva z Ireno sva jih tudi. Ravnoprav, ker za naslednjim ovinkom poti ni bilo več, svet pa se je spremenil vpopolno drsalnico. Čisto zmrznjena poledenela zemlja. Po sprednjih zobehderez smo morali popikati, da smo prišli čez. In to po zemlji, ne po snegu!Nič kaj prijetno. Brez derez ne bi šlo več varno. Še nekaj izpostavljenih prečk,nekaj poplezavanja po skalah in združili smo se s trojico, ki je šla po drugi poti.Našli so sledi iskanega, ki smo jim sledili še naprej.Tako je bil videti delček zadnje nočne gorske reševalne akcije. Ta se jekončala ob petih zjutraj, ko je bil iskani že varno v dolini (več na spletnistrani GRS). Zgodbo sem opisal zaradi več razlogov. Eden je zima brez snegaoziroma z manj snega, kot smo ga vajeni. Kdo ve, zakaj ga letos (še) ni, mordaje uplahnil, tako kot so ledeniki, o katerih pišemo v temi meseca. A zime brezsnega niso nekaj novega. Dobro se spominjam treh podobnih zim okoli leta1990, starejši od mene pa bi gotovo segli še dlje nazaj. Gorski svet brez snegaje drugačen. Višje še gre, ko je snega več in smo gibanja vajeni, v sredogorjupa je povsem drugače. Zemlja je zaradi mraza tako trda, da je hoja precej boljzahtevna. Tam, kjer bi normalno hodili, moramo skorajda plezati. Če teganismo vajeni ali nimamo dovolj izkušenj (kilometrov), nam lahko trda prede,hitro lahko pride do zdrsa in nesreča je tu.Za serijo tovrstnih napotkov je v uvodniku premalo prostora, ga pa tolikoveč občasno namenjamo v t. i. izobraževalnem (zadnjem) delu. Naš glavninamen je seveda posredovati bralcem čim več znanja, da bi bili čim bolj varni.Takole razmišlja eden od piscev redne vzgojne rubrike, s katerima se bomopogovarjali naslednji mesec: "Prepričan sem, da smo s prispevki pritegnilinekaj bralcev. Tudi tistim, ki niso usmerjeni samo v plezanje, smo nekolikorazjasnili pojme, čeprav je tematika precej specifična. Poskusila sva jo prikazativ nekem širšem okvirju in jo zaporedno nekako logično razporediti. Upava,da sva s tem komu razširila obzorja in skrajšala turo."Če sem že začel z reševalsko zgodbo, pa naj s to temo še končam. Letošnjeleto je za nas reševalce nekaj posebnega. Leta 2012 namreč praznujemostoletnico organiziranega reševanja v gorah! Glavnina dogodkov se bo sicerodvijala junija (16. junija 1912 je bila ustanovljena prva "Rešilna ekspedicijapodružnice SPD Kranjska Gora"), vendar se mi zdi prav, da je praznovanjeceloletno. Potrudili se bomo, da bomo o tem pisali več kot običajno, vam patudi "piham na dušo", da kakšno zgodbo, vtise, izkušnje z reševanj ali s tempovezane vržete na papir in nam jih pošljete. Zgodbe z reševanj so pogostočustveno izredno močne in zlepa ne gredo iz spomina. Obudimo jih torej!|1|

Z NAMI NA POT – OPISI TUR33 Mrežce, 1955 m,od Šport hotela33 Debela peč, 2015 m,s planine Javornik35 Viševnik, 2050 m,z Rudnega polja35 Veliki Draški vrh, 2243 m,z Rudnega polja37 Mohar, 2605 m37 Hilmersberg, 2670 m39 Stellkopf, 2852 m39 Rotwandeck, 2715 mOgromne razpoke med seraki naledeniku Bossons nad ChamonixomFoto: Klemen GričarUVODNIK1 Zgodbe iz pozabeVladimir HabjanUPADANJE LEDENIKOV4 Večinoma krotkeledene pošastiLedeniki – zanimivi naravnipojavi gorskih pokrajinMiha PavšekUPADANJE LEDENIKOV10 Od ledeniške krnicedo čelne moreneLedeniki – dinamičnetvorbe, ki spreminjajoZemljino površinoMateja Ferk in Miha PavšekUPADANJE LEDENIKOV14 Ledena območja –naš naravnitermostatPogovor z GregorjemVertačnikomIrena Mušič HabjanINTERVJU18 Čez 20 let bomo vSloveniji verjetnotežko še plezalipo slapovihZ Jasno in AndrejemPečjakom o lednem plezanjuMateja PateZGODOVINA PLANINSKIHPOTI IN OBJEKTOV22 Pozabljene potinad TrentoStara Kugyjeva potin DirettissimaDušan ŠkodičSPOMINI26 Vojna je sranjeVse pa nas družiljubezen do goraDanilo VidičZ NAMI NA POT28 Planota za vseletne časePokljukaJanja LipužičZ NAMI NA POT41 TurnosmučarskibiseriGore nad kočo SadnighausMitja PeternelČRNOGORSKE GORE44 Durmitor v sneguZimski vzpon na ČvorovBogaz, 2152 mVlado VujisićVELIKANI KLASIČNEGAALPINIZMA48 V gore brez vodnikaLudwig Purtscheller(1849–1900)Janez TurkODPRAVA NAACONCAGUO 198254 Alpinistovi spominiObletnica uspešneprimorske odpraveIgor Škamperle57 Kako mine trideset letIvan Rejc58 O odpraviPeter PodgornikANKETA59 Goram se zaradiotrok ni trebaodpovedati!Rezultati ankete meddružinami, ki zahajajo vgore z majhnimi otrokiBoštjan HauptmanVARSTVO NARAVE62 Zimsko štetje pticVodne pticeDušan KlenovšekMINIATURA63 TolmunToliko je moj kot njenGregor Gornik64 NOVICE IZ VERTIKALE64 NOVICE IZ TUJINE65 USPEHI V PRETEKLEM LETU67 PISMA BRALCEV67 LITERATURA70 PLANINSKA ORGANIZACIJAVsebine vseh Planinskih vestnikovod leta 1895 do danes na www.pvkazalo.si.REVIJA ZA LJUBITELJE GORAIZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:Planinska zveza SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja petnajstega v mesecu.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke,ki še niso bili objavljeni nikjer drugje.112. letnikNASLOV UREDNIŠTVA:Planinska zveza SlovenijeUredništvo Planinskega vestnikaDvorakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 LjubljanaT: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91E: pv@pzs.siwww.planinskivestnik.comODGOVORNI UREDNIK:Vladimir HabjanUREDNIŠKI ODBOR:dr. Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika),Emil Pevec (tehnični urednik),mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan,dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič,dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, Dušan ŠkodičZUNANJA SODELAVCA:Tina Leskošek, Gorazd GorišekLEKTORIRANJE:Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar,Katarina Marin HribarOBLIKOVANJE:Boris JurcaGRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK:Schwarz print, d. o. o.NAKLADA: 6300 izvodovPrispevke, napisane z računalnikom, pošiljajtepo elektronskem mediju na naslov uredništvaali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov nevračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objaveali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnegaobjavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojouredniško politiko in prostorskimi možnostmi.Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva.Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitveizdajatelja ni dovoljeno.Naročanje:Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije,Dvoržakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana,po elektronski pošti na naslov: pv@pzs.si ali potelefonu 080 1893 24 ur na dan.Številka transakcijskega računa PZS je05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d.,Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino,posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za članeA vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dvameseca po izidu številke. Ob spremembi naslovanavedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisneodpovedi do 1. decembra za prihodnje leto.Program informiranja o planinski dejavnostisofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS,Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS inJavna agencija za knjigo RS.FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Špik v hudi zimiFoto: Oton NaglostUredništvo Planinskega vestnika skrbnopreverja vse članke in točnost v revijiobjavljenih opisov poti, ki pravilomavključujejo opozorila na nevarnosti in možnepasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opisvedno subjektiven, poleg tega se objektivnetežave na terenu lahko spreminjajo iz dneva vdan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije inPlaninska zveza Slovenije ne moreta prevzetinobene odgovornosti za morebitne poškodbe alimaterialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradihoje po gorah po navodilih iz te revije.|3|

UPADANJE LEDENIKOVVečinoma krotkeledene pošastiBesedilo: Miha Pavšek 1Ledeniki – zanimivi naravni pojavi gorskih pokrajinLedeniki – le kdo še ni slišal zanje, velik delhribolazcev pa jih lahko spozna in viditudi od blizu. V zadnjem času jih vse pogostejeomenjamo v zvezi s podnebnimi spremembami,saj bodo pod našimi najvišjimi vršaci verjetnoprav kmalu izginili tudi njihovi zadnji ostanki.Najbližje so nam v alpskemsosedstvu, o njih pa izvemomarsikaj tudi takrat, ko spremljamopodvige naših himalajcev,andinistov, pamiristov in drugih"plezalistov", ki se podajajo na najvišjein pogosto težko dostopne vrhoveširom po svetu. Po drugi strani pa1Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.Krčenje Triglavskegaledenika v letih 1952–2003|4| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

vidimo sledove delovanja ledenikovtik pred domačim pragom, vendar soti precej manj očitni kot prej omenjeni,saj gre večinoma le za ledeniškopreoblikovano površje. Najrazličnejšiobiskovalci gora se zanimamo zaledenike v glavnem iz dveh razlogov:prvi je občudovanje, drugi pa spoštovanje.Oba sta neločljivo povezana inbi morala biti v neposrednem sosledju,katerega neupoštevanje nas lahkov gorah stane tudi življenja. Gibanjepo ledeniškem površju pač ni dolinskisprehod, vendar je tudi na takemobmočju možen sorazmerno varenvzpon ali prečenje. Kadar nam todopuščajo razmere, pa se lahko takimdelom poti tudi izognemo. Višje smo,manj je možnosti za to oziroma manjje zasilnih izhodov, zato je prav, da tovrstneture načrtujemo še bolj skrbnoin preudarno. Ledeniki pa so tudiprinašalci najrazličnejših informacijiz preteklosti, tako o podnebju kottudi o nekdanjih prebivalcih danespoledenelih delov planeta.Ledeniški brevirNastanek ledenikov omogočata sneg inmraz, zato jih najdemo le visoko v gorahnad snežno mejo (bližje ekvatorju smo,višje so ledeniki) in v visokih geografskihširinah. Vztrajajo ali rastejo le tam,kjer je dovolj obojega. Danes se večinomapovsod krčijo, saj imamo opravkaz vse višjimi temperaturami zraka inčedalje večjim deležem padavin vobliki dežja. Geološko še ne tako dolgonazaj, pred nekaj več kot 10.000 leti,smo imeli pri nas snežno mejo na okrog1300 metrih, medtem ko je danes ta ževeč kot dva kilometra višje. Zemljinopodnebje v svoji več milijard let dolgizgodovini ni bilo vedno tako toplo, sajje bil v zadnjem milijonu let naš planetsorazmerno veliko časa prekrit z ledom.V naših, to je zmernih geografskihširinah najdemo iz teh obdobij številnepomnike zlasti v goratih območjih.Geološko gledano je nekaj manj kotdesetina površja Slovenije povezana zledeniki, približno enak je tudi deležsvetovnega površja, ki je danes podledenim pokrovom. Že res, da so tudipri nas najvišji grebeni in deli gora mednekdanjo poledenitvijo moleli iznadledenega pokrova, zato pa je ta segal šedaleč naprej na območja večjih kotlin inpredgorskih nižin, ki jih lahko označimokot alpsko "preddverje".Ogromne površine Zemlje v višjih geografskihširinah in na gorskih masivihpa so še vedno pod stalnim snežnim inledenim pokrovom (približno 3 %). Znjihovim delovanjem se neprenehomaspreminjata oblika in podoba površja,snežne in ledene mase pa imajopomemben vpliv na podnebje in živisvet teh območij. Ledene gmote so bilenekdaj mnogo obsežnejše. Današnje sole ostanek nekdanjih ledenih dob, ki sose nizale v zadnjih dveh milijonih letihvse do nekaj več kot deset tisoč let predVse, kar je ostalo od nekdaj obsežnega ledenikanad Triglavskimi podi, je danes le še manjšaledeniška zaplata pod kratkim ostenjemMalega Triglava. Foto: Oton Naglost|5|

Ledenik Aletsch jenajvečji evropski, BaltoroPodatki o treh alpskih in enem himalajskem ledeniku. 2pa svetovni ledenik.Ime ledenika Država Dolžina (km) Površina (km 2 )Aletsch Švica 22,7 86,6Gorner Švica 13,5 59,7Mer de Glace Francija 12 32Baltoro Pakistan 62 5202Schweizerischen Gletschermessnetz, Neue Zürcher Zeitung On-Line.Preglednica 1: Triglavski ledenik –površina ledenika 1900–2011LetoPovršina (ha)konec 19. stoletja prek 401900 301946 151995 3,01999 1,42003 0,72005 1,12007 0,62008 1,12009 2,92010 2,52011 2,4našim štetjem. Še v zadnji je bila poledenelapovršina na kopnem približnotrikrat večja od današnje. Zdaj je večinaledu na Antarktiki, Arktiki, Grenlandijiin drugod v višjih geografskih širinah.Nam bližja so gorska območja, kjer pajih je le nekaj odstotkov.Današnji ledeniki imajo le malo skupnegaz geološkimi ledenimi dobami,saj so večinoma povezani s podnebjemzadnjih stoletij. Tudi za to obdobje je značilnomenjavanje toplejših in hladnejšihobdobij. Najbolj znana sta srednjeveškotoplo obdobje in temu sledeča malaledena doba. Gre za pojava svetovnihrazsežnosti, zato nista bila omejena lena evropsko in severnoameriško celino.V srednjeveškem toplem obdobju (800–1300) je bila povprečna temperatura zaOkno na ledeniku pod Skuto, v ozadju VelikaBaba, Ledinski vrh in Storžek Foto: Miha PavšekPreglednica 2: Ledenik pod Skuto –površina ledenika 1946–2011LetoPovršina (ha)1946–1954 2,5–31950 2,81989 1,11997 1,52003 0,72007 1,12008 1,42009 1,82010 1,82011 1,7Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.stopinjo višja od današnje. Za nas zelopomembna je mala ledena doba, ki jezajela Evropo v sredini 14. in je ni zapustilavse do sredine 19. stoletja, torej več kot400 let kasneje. Višek je dosegla v letih1645–1715, kar sovpada z zmanjšanjemaktivnosti izbruhov na Sončevi površini.Povprečna temperatura je bila "le" stopinjonižja, kot smo je vajeni danes. V temčasu sta najverjetneje nastala tudi obanaša ledenika, danes le še majhni ledeniškizaplati pod Triglavom v Julijskih inpod Skuto v Kamniško -Savinjskih Alpah.Ledeniki v izbranih številkah in besedahČe se omejimo na evropski poledeneliprostor (Alpe, Islandija, Skandinavija inKavkaz), lahko ugotovimo, da je površinepod ledom približno za nekaj več, kotje velika Slovenija. Večina alpskih poledenelihobmočij je v Švici, Avstriji, Italijiin Franciji, pri nas so le ledeniški vzorci.Skupna prostornina več kot 1500 ledenikovna tem prostoru je skoraj 400 km 3 .Obseg in debelina večine alpskihledenikov v zadnjem četrtstoletju močnoupadata. V tem času se je njihova skupnapovršina zmanjšala skoraj za tretjino.Letna vsota novozapadlega snega (nevišina, saj se sneg seseda) v Alpah je tudido 20 metrov, kar omogoča večmetrskiletni prirast debeline ledeniškega ledu.Pot od snega do ledeniškega ledu je zvidika našega gostovanja na tem planetusorazmerno dolga in trnova. Za meterdebelo plast ledeniškega firna (njegovagostota je večja od 500 kg/m 3 ), ki jehkrati predzadnja stopnja preobrazbesnežne odeje v ledeniški led, mora pastiokoli 6–8 metrov snega in preteči 3–5let. Za nastanek enako debele plastiledeniškega ledu na jugovzhodnemrobu Alp, kjer imamo opravka z robnimirazmerami, pa je potrebnega še precejveč časa – od nekaj desetletij do skorajcelega stoletja. Posebno in precej manjraziskano poglavje ledeniške zgodbepa so nekdanji ledeniki na območjudinarskega sveta, saj so njihovi sledovibolj redki in skriti ter po velikosti inoblikah precej skromnejši od svojihalpskih sosedov.Zanimivo je tudi poimenovanje ledenikovpo posameznih alpskih državah:nemško Gletscher (splošni izraz) in Keester Ferner (regionalna izraza), angleškoin francosko glacier (drugačna je izgovorjava),italijansko ghiacciaio, rusko intudi srbsko lednik (ледник) in islandskojökull. Slovencem, ki zahajajo v bližnjeGeodetska izmera Triglavskega ledenikaFoto: Miha Pavšek (arhiv Geografskega inštitutaAntona Melika ZRC SAZU)|6| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Ledenik v krnici med Rinkama in SkutoFoto: Robert Logarledeniške gore, je dobro znan ledenikPasterca/Pasterze pod 3797 metrovvisokim Großglocknerjem/Veliki Klekv Avstriji.Že šest in pol desetletij dolg niz meritevSodelavci Geografskega inštitutaAntona Melika ZRC SAZU že več kotšest desetletij, natančneje od leta1946, opazujejo Triglavski ledenik inledenik pod Skuto (več o obeh najdetena DEDI-ju, enciklopediji naravnein kulturne dediščine na spletnemnaslovu http://www.dedi.si/). Oba stamed najbolj jugovzhodno ležečimiledeniki v Alpah. Ker ležita na sorazmernonizki nadmorski višini, sta zeloobčutljiva na podnebne spremembe.Projekt opazovanja obeh ledenikov jemed najstarejšimi in najdaljšimi znanstvenoraziskovalnimiprojekti pri nas.Do sredine devetdesetih let prejšnjegastoletja so potekale meritve s klasičnometodo, to je z odčitavanjem spremembedolžine (debeline) ledenika naposameznih točkah. Takrat so začeli sTriglavski smuk s Kredarice in lovski veleslalom na LedinahNapeto na večnem snegu je bil naslov članka avgusta 1976 v časopisu Delo,kjer so poročali o dvodnevni smučarski tekmi, ki jo je na Triglavskem ledenikuorganiziral smučarski klub iz Radovljice. Omenjena tekma je bila sicer naslednicaprecej bolj znanega triglavskega smuka, ki je potekal na relaciji Kredarica–Krma,torej nekoliko stran od ledenika. Med priprvavami na triglavski smuk maja1946 je eden od udeležencev v megli nevede zavil z ledenika in zapeljal čez robTriglavske severne stene. Nepoškodovan je pristal 96 metrov nižje blizu izstopaSlovenske smeri. Sicer pa so si tudi številni drugi smučarji na njem vse do sredineosemdesetih let 20. stoletja pogosto privoščili poletno ali v posameznih letih celozgodnjejesensko smuko. Na ledeniku pod Skuto, natančneje na pozno spomladi alivčasih tudi še v zgodnjem poletju povezanih snežiščih Ledin v vpadnici ledenika papoteka tudi vsakoletni tradicionalni lovski veleslalom. Konec maja leta 2011 je bil nasporedu že osemnajstič, udeležilo pa se ga je kar 62 tekmovalk in tekmovalcev.Vrtanje s plinskim parnim vrtalnikom naledeniku pod Skuto ob koncu talilne sezoneleta 2006 Foto: Miha Pavšek|7|

sodobnejšimi fotogrametričnimi meritvami(laserski teodolit), ki omogočajoprostorsko zaznavanje in kasnejšopredstavitev rezultatov. Od leta 1976snemajo ledenik tudi s posebnimpanoramskim fotoaparatom, podatki oobeh ledenikih pa gredo tudi v mednarodnoizmenjavo.Ob koncu 19. stoletja, ko je Triglavskiledenik segal še do roba Stene, jemeril več kot 40 hektarjev. Ob začetkunatančnejših meritev (preglednica 1)in opazovanj je bila velikost njegovepovršine 15 hektarjev, pol stoletjakasneje pa le petino tega. V zadnjemdesetletju se je zmanjšal še za tretjino,tako da je bila njegova površina vtem tisočletju že dvakrat manjša odhektarja (jeseni 2011 je meril 2,4 ha),najmanjša pa rekordno vročegaDomače ledeniške nesrečeLedeniški svet pomeni vse kaj drugegakakor trdna tla, kar smo že spoznali naprimeru nesreče leta 1946 s srečnimkoncem. Poleg zdrsov, vendarle smona ledu, se največ tovrstnih nesrečkonča s padcem v ledeniško razpoko.Na naših ledeniških krpah jih ni ali paso tako ozke, da lahko stopimo čeznje.Drugod v Alpah in na območjih s šeaktivnimi in obsežnimi ledeniki pa solahko razpoke več metrov široke inše bolj globoke. Zato se v ledeniškemsvetu vedno gibamo v navezi. Tudi čepademo v navezi in nas varujoči hitrozaustavi, se bomo brez tuje pomočitežko privlekli na površje.Ledenika pod Skuto in Triglavomskrivata kar nekaj zgodb, najboljtragični pa sta dve. Julija 1913 seje 15-letni Janko Petrič iz Šiške priLjubljani, takrat dijak druge državnegimnazije, na jamarskem izletu zdrenovci ponesrečil med grebenskimprečenjem Kranjska Rinka–Skuta. Pritem je omahnil na ledenik pod Skuto,kjer so ga tri dni kasneje našli v zadnjirazpoki na sredini ledenika. Razpokeso bile globoke od 10 do 15 metrov.Nenavadnejša je bila nesreča naTriglavskem ledeniku. Med slabimvremenom maja 1989 je v ostenjeMalega Triglava nad ledenikom trčilošportno letalo iz Nemčije, v kateremso preminuli vsi štirje potniki, članibavarske družine. Nekaj ostankov tegaletala so pred leti našli tudi sodelavciGeografskega inštituta Antona MelikaZRC SAZU med rednimi letnimimeritvami ledenika.|8| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012leta 2003. Tudi lanskoletni jesenskipodatek o površini ledenika pod Skuto(1,7 ha) kaže, da se je v primerjavi sprejšnjim letom nekoliko zmanjšal,sicer pa se je tudi njegova površinamed letoma 1997 in 2003 prepolovila(preglednica 2). Ko pridemo do obehledenikov, še posebej do tistega podSkuto, ki je izrazito krniškega tipa(s treh strani obdan z ostenjem), nasbolj kot njegovo krčenje zbode v očinaglo tanjšanje. Lanskoletna podpovprečnasnežna sezona in kasnejšazelo topla talilna doba sta odnesli vespridelek predhodnih let. Podnebnerazmere meteoroloških letnih časov vletu 2011 in zima 2011/12 so še naprejpresuhe ter večinoma pretople. Zato sezdijo napovedi klimatologov, da smov resnici zadnja generacija, ki še lahkoopazuje zadnje ostanke domačih innekaterih sosednjih, manjših ledenikovna območju jugovzhodnih Alp, vseresničnejše. Kar sama se ponuja ugotovitev,kako malo manjka do njunega resničnegaizginotja – po vsej verjetnostibo zadostovalo že nekaj zelenih zim, kijim sledi pretoplo poletje.Radarsko in vrtalno določanjedebeline obeh domačih ledenikovS krčenjem ledenikov je povezanotudi njihovo tanjšanje. V letih s podpovprečnosnežno sezono in z nadpovprečnimitemperaturami v talilnidobi se lahko naša ledenika stanjšatatudi za več kot meter. Če se Triglavskiledenik predvsem manjša, pa se njegovvzhodni sosed pod Skuto v glavnemtanjša. Metod za ugotavljanje debeline

ledeniških plasti je več. Leta 1999 sona Triglavskem ledeniku tovrstnemeritve opravili s pomočjo georadarja.Največja izmerjena debelina je bila9,5 metra, povprečna pa 4–5 metrov(ocenjena prostornina je znašala20.000 m 3 ). Sedem let kasneje, leta2006, so pod Skuto uporabili posebenparni vrtalnik. Rezultati so pokazali,da je bila takrat povprečna debelina ledenikanekaj več kot 7 metrov, največjaskoraj 12 metrov, najmanjša pa le 4,5metra. Prostornino ledenika so ocenilina okrog 80.000 m 3 . Tako blizu, a takorazlični, bi lahko dejali za naši, le nekajNešteto ledeniških potokov se izpod ledenikaFeegletscher pod Allalinhornom steka v dolinoSaastal. Foto: Vladimir Habjanveč kot 50 kilometrov medsebojnooddaljeni ledeniški krpi. Medtem koima bolj znana pod Triglavom površinskiprimat, ima druga pod Skutoprostorninskega.Vse je v rokah naravnegadinamičnega ravnovesjaČeprav imamo Slovenci še dvaledeni(č)ka, ki merita skupaj le za poldrugonogometno igrišče, pa je v našihvisokogorskih osojah še precej drugihsnežišč. Videti je, da je z globalnimsegrevanjem ozračja vse pomembnejšasenčna lega posameznega ledenika.Pri tem ima očitno precej nižje ležečakrniška ledeniška krpa v zatrepu Ledinv Kamniško- Savinjskih Alpah prednostpred pobočno pod ostenjem MalegaTriglava v Julijcih. Zaradi sorazmernemajhnosti obeh in velike spremenljivostimeteoroloških kazalcev pa se lahkov prihodnje ta razmerja hitro spremenijo.Tudi "megasnežna" zima, kakršnismo bili priča v gorah v snežnihsezonah 2005/06 in 2009/10, verjetnone bo preprečila njunega izginotja, gabo pa vsaj za nekaj let odložila. In pravta spremenljivost in nepredvidljivostnarave sta dva njenih glavnih čarov.Vprašanje je, ali se bosta naša ledenikakdaj sploh v celoti stalila, saj ju pri temovirajo gruščnati nanosi, pod katerimiostane fosilni ali ujeti led. Morda pa sebo na mestu nekdanjih ledenih gmotodprlo z ledeniško erozijo in korozijoagresivne vode preoblikovano površje,nič manj zanimivo od tega, kar je bilona njem nekaj stoletij prej, ko je bilopod ledenim pokrovom. m|9|

UPADANJE LEDENIKOVOd ledeniškekrnice dočelne moreneLedeniki – dinamične tvorbe,ki spreminjajo Zemljino površinoBesedilo: Mateja Ferk in Miha Pavšek 1Vsak ljubitelj vzpetega sveta se na svoji gorniški poti prejko slej sreča z ledeniki, pred tem pa (praviloma …) vsajz osnovami gibanja v ledeniškem svetu in ledeniško vrvnotehniko. Čeprav že pred tem beremo, vidimo in izvemo marsikajo njih, pa je vse drugače, ko se srečamo z njimi v živo. Medvzponom na gorske vršace je vedno dovolj časa za razmišljanje,pa ne samo o tem, zakaj, s kom in s čim smo tam, temveč tudio nastanku in značilnostih ter dinamiki naravnih pojavov,ki nas obkrožajo. Eno od zanimivejših zgodb o gorskemsvetu nam pripovedujejo ledeniki, in to vse od dolinskegaparkirišča pa do znamenja na vrhu gore. Njihova zgodba paje v resnici ravno obrnjena, saj se prične tam, kjer je naša šelemalo čez polovico, v krnicah pod visokogorskimi vršaci …Ledene dobeLedeni pokrovi in ledeniki prekrivajookoli desetino površja našega planetain zadržujejo približno več kot 30milijonov km 3 sladke vode, kar je okolitri četrtine vse sladke vode na Zemlji.V preteklih geoloških dobah je obsegpoledenelega površja precej nihal.V zemeljski zgodovini so strokovnjakido sedaj prepoznali vsaj pet večjihledenih dob, najbolj znana in raziskanapa je zadnja oziroma najmlajša,kvartarna ledena doba. V njej se jezvrstila serija hladnejših obdobij,imenovanih glaciali ali stadiali, mednjimi pa so bila toplejša obdobja, imenovanainterglaciali ali interstadiali.V preteklosti so omenjali zgoljštiri ohladitvene faze, imenovanepo rečicah na severnem obrobju Alp(Mindel, Günz, Riss in Würm), danes1Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.|10| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012pa vemo, da je bilo teh obdobij precejveč. Trenutno smo v obdobju interglaciala,imenovanega holocen, ki se jezačel pred okoli 10.000 leti, še zmerajpa v kvartarni dobi. Nenehno prostorskoširjenje in krčenje obsega poledenitvesta z odnašanjem kamninskegagradiva z enih ter odlaganjem tegamateriala na drugih območjih izrazitopreoblikovala velik del površja. Zaradivelikosti, raznolikosti in slikovitostiteh oblik spadajo ledeni pokrovi inledeniki ter ledeniško preoblikovanepokrajine med najzanimivejše naZemlji. Ker gre v največji meri zavzpeti svet, so ta območja deležnapogostega obiska najrazličnejšihobiskovalcev gora.Raznolikost ledenikovGlede na geografsko pojavljanjeločimo dva osnovna tipa poledenitve:celinsko (ledeniški pokroviLedenik Baltoro v Karakorumu jenajvečji na svetu. Foto: Marko Prezeljprekrivajo zlasti celino in niso podmočnim vplivom oblikovanostipodlage) ter alpsko poledenitev(ledeniki nastanejo v gorskihobmočjih, od koder se v nižinestekajo po dolinah). Gledano z vidikajugovzhodne Evrope lahko določimoše tretji, to je dinarski tip poledenitve(na dinarskih kraških planotah so bilioblikovani zlasti ledeniški pokrovi inkrniški ledeniki, v nižje predele pa sose spuščali odtočni ledeniki).V pleistocenu sta bila na območjuSlovenije razvita alpski (Julijske Alpe,Karavanke, Kamniško-SavinjskeAlpe in Pohorje) ter dinarski tip poledenitve(Snežnik, Trnovski gozd).Oblika ali morfologija posameznihledenikov sta odvisni od lokalnih

podnebnih razmer in izoblikovanostipodlage.Vsak posamezni ledenik je gledena obliko in lokacijo edinstven. Pravzaradi tega obstaja vrsta različnihtipov ledenikov, ki jih glede na značilnozgradbo in oblike združujemo v trivečje skupine: ledeniške pokrove inkape, ledenike, odvisne od izoblikovanostipodlage, ter morske ledenike.Procese in oblike, ki so povezani zdelovanjem ledenikov in ledu, obravnavaveda o ledenikih ali glaciologija.Ledeniške ali glacialne procese vsplošnem delimo na erozijske, kjerprevladuje odnašanje kamninskepodlage, akumulacijske, kjer prevladujeodlaganje erodiranega gradiva,ter fluvialne (posredno ledeniške),ki so posledica delovanja vodotokov,odtekajočih izpod ledenikov. Ravnokamenine so tiste, še posebej če so tikpod vrhovi gora drugačne kot spodajv dolini, ki nam pogosto razkrijejoizvorno območje posameznih ledenikov.Ne smemo pa pozabiti, da setudi precej raje krušijo na mestih, kjerjih je nekdaj prekrival ledeni pokrov,zato velja biti tam toliko pozornejši napadajoče kamenje.Spreminjanje ledenikovOsnovna pogoja za nastanek ledenikovsta dovolj nizka temperatura inzadostna količina snežnih padavin.Takšne razmere so najznačilnejše zavisoke geografske širine in visokogorje,kjer je tudi v današnjih podnebnihrazmerah še omogočen obstoj ledenikov.Naraščanje ali zmanjševanjekoličine ledu sta odvisna od razmerjamed dotokom snežnih mas in njihovimtaljenjem. Zaradi teh značilnostiso ledeniki dinamične tvorbe, ki seneprestano spreminjajo in prilagajajookoljskim spremembam; ledenikirastejo in se talijo, spreminjajo oblikoin smer premikanja, delujejo mehanskona kamninsko podlago ter premeščajovelike količine kamninskegagradiva različnih velikosti, ob tem pase sproščajo tudi ogromne količinevode, ki odteka izpred njih.Posamezni ledenik na ta načinvzpostavlja energetsko in snovnoravnovesje med območjem kopičenjaledu in območjem njegovega izteka.Nekaj takega ravnovesja in obilo izkušenjter spretnosti potrebujemo tudivsi, ki bi se radi seznanili z ledeniškimiznačilnostmi od blizu ali pa le prečkalinjihovo slikovito površje.Nastanek krnic in dolinTisti del, kjer se kopiči sneg in delanov led, ledenik pa raste, imenujemoerozijski del ledenika ali redišče.Zaradi naraščanja debeline snegain ledu se v odvisnosti od naklona|11|

Kakšen namen in vlogo imajopoledenela območja (ledeniki,Arktika, Antarktika, Grenlandija)?Zemlja je bila večji del svoje zgodovinepopolnoma brez ledu, zato jesedanje obdobje nekaj desetih milijonovlet nenavadno. Ledeniki so kljubnekaterim negativnim platem (poplaveiz ledeniških jezer, težavno prečenjeledenikov …) za človeštvo pomembni,ker v sušnih obdobjih in v poletnemčasu predstavljajo vir oziroma zalogopitne vode na številnih območjih nasvetu (Peru, Bolivija, Himalaja, delomanekatera območja v Alpah). Kriosferakot ledeno in snežno območje v celotina Zemlji deluje kot nekakšen naravnitermostat. S svojo belo površino odbijavečino sončnih žarkov in preprečuje,da bi se Zemlja bolj segrela, kot delpodnebnega sistema pa je najbolj občutljivain se že na majhne spremembeburno odzove. Ledeniki se zato obmanjših temperaturnih spremembah,na primer za eno stopinjo Celzija, včasovnem obdobju nekaj desetletijopazno povečajo ali zmanjšajo.Katero ledeno območje jenajbolj raziskano?Pred stotimi oz. dvestotimi leti sonajbolj preučevali Alpe, nato pa so zboljšo tehnologijo začeli raziskovatitudi manj dostopne kraje, npr. Skalnogorovje v ZDA in Kanadi, Ande inHimalajo. Dandanes skorajda ni skritihkotičkov, kamor človeška noga še nistopila, zato je precej raziskav opravljenihna Antarktiki ter na skrajnih severnihobmočjih Grenlandije in Arktike.Na najbolj neprijaznih območjihAntarktike in skrajnih severnih širinahgre predvsem za znanstveno delo, ki je vzadnjem času vse bolj povezano s podnebnimispremembami in ekologijo. NaArktiki in na območjih severne Kanadein Rusije preučujejo življenje ljudstev,ki živijo na teh območjih, in način, skaterim se spopadajo s podnebnimispremembami. Vemo, da so nekateraobmočja, kjer živijo Inuiti (Eskimi), žeprizadeta zaradi tega. Znan je primerotoka Shishmaref na Aljaski, kjer sozačeli s preseljevanjem ljudi, saj je vsetoplejše vreme povzročilo zmanjševanjekoličine ledu v okoliškem morju, kije otok doslej uspešno ščitil pred erozijovalov zaradi jesenskih viharjev.Znanstveniki opravljajo različnemeritve. Do kakšnih zaključkovso v zadnjem času prišli?Nabor meritev je pester. Za meteorologeje seveda najbolj pomembnatemperatura. Vrtine v debelo ledenoskorjo Grenlandije in Antarktike soomogočile vpogled v podnebnozgodovino teh območij in deloma tudiZemlje kot celote v preteklih nekaj stotisoč letih. Nedvoumno so pokazaleključno povezanost med temperaturoZemljinega površja in toplogrednimiplini v ozračju. Znanstveniki so žekonec 70. let začeli sistematično meritiobseg morskega ledu na Arktiki in Antarktiki,v zadnjih letih pa so se začeleneposredne in zelo natančne satelitskeMogočno stičišče ledenikov v montblanškempogorju. Ledenik Talèfre (spodaj) se izliva vledenik Leschaux, ki je nadaljevanje ledenikaMont Mallet izpod Grandes Jorasses (levo).Izpod Mont Blanca (desno) se ledeniku Leschauxpritakne ledenik Tacul, ki nastane z združitvijoledenikov Periades, Géant in Vallée Blanche.Vsi skupaj se spuščajo v dolino reke Arve kotveliki ledenik Mer de Glace. Foto: Marko PrezeljOsebna izkaznicaKončal študij na Fakulteti zamatematiko in fiziko, smermeteorologija. Zaposlen na Agencijirepublike Slovenije za okolje (ARSO)kot sodelavec oddelka za klimatologijo.Meteorologija in klimatologija stadejavnosti, s katerima se ukvarja tudiv prostem času, v zadnjem času patudi s podnebnimi spremembami in zraziskovanjem mrazišč.Z Umanotero v letu 2010 sodelovalpri pripravi razstave Slovenija, 50+(http://www.slovenija50plus.si/).Član neformalnega združenjavremenskih entuziastov Slovenskegameteorološkega foruma, ki se aktivnoukvarja z raziskovanjem mrazišč.meritve težnosti nad posameznimideli Zemlje. Z njimi smo dobili otipljivdokaz, da se masi obeh ledenihpokrovov kopenske Grenlandije inAntarktike kar hitro zmanjšujeta.So v tem času odkrili kaj, česarniso ravno pričakovali?Eno od precej presenetljivihodkritij so številna jezera, ki ležijopod ledenim pokrovom Antarktike.V eno teh jezer, jezero Vostok, naj bise to poletje (na južni polobli) končnoprebili do gladine, ki leži skoraj štirikilometre pod ledom. Nedotaknjenoin izolirano od zunanjih dejavnikov,to je zraka, je staro približno deset milijonovlet. (Sovjetski znanstveniki so8. februarja 2012 prebili ledeni pokrovnad jezerom Vostok. Op. ur.)Tudi v Alpah poznamo nekaj primerov,ko se je v ledeniku nabralo jezeroin je občasno prišlo do t. i. ledeniškihpoplav zaradi nenadne porušitvestene jezera. Najbolj znan primer se jezgodil v Franciji leta 1892, ko je vodaizpod ledenika Tete Rousse poplaviladolino Saint Gervais.Ali so ledena območja ali ledeniki zaobstoj ljudi in narave nujno potrebni?Ledeniki so nekakšen termostatza Zemljino podnebje. Z odstranitvijovečine ledu in snega se povečaabsorpcija sončnega obsevanja,temperaturi Zemljinega površja inozračja narasteta. Kdaj točno se bo tozgodilo oz. za koliko se mora planetsegreti, da ves led ali večina izgine, nevemo natančno, podatki iz preteklostipa nam kažejo, da je dovolj že nekajstopinj Celzija. Nekateri ledeniki so že|15|

Klimatološki modeli napovedujejo, danaj bi se Arktika v 21. stoletju od vsehobmočij na svetu najbolj segrela, tj.za okrog 5 stopinj Celzija. Segrevanjenaj bi bilo večje pozimi kakor poleti,močno ogrevanje naj bi imelo velikvpliv na videz in ekosisteme v tistemobmočju.v obliki ledenih skladov nahaja namorskem dnu. Obsežno sproščanjemetana lahko pričakujemo tudipri taljenju permafrosta. Sproščenimetan, ki naj bi ga bilo po nekaterihocenah ogromno, bi lahko povzročil,da bi se Zemlja še dodatno segrela zanekaj stopinj. Morda se je to že zgodilopred 55 milijoni leti v t. i. paleocenskoeocenskemtemperaturnem višku.Pogled na Arktiko in okolico 11. julija 2011. Vidimo belo Grenlandijo in morski led na sredini, levo Rusija,zgoraj Evropa, spodaj Kanada in desno Atlantik. Vir:http://earthobservatory.nasa.gov/.začeli izginjati ali so v zadnjih desetletjihcelo izginili. Eden bolj odmevnihprimerov je ledenik Chacaltaya v bolivijskihAndih, ki je izginil leta 2009po 18.000 letih obstoja in je bil še okolileta 1940 po velikosti dokaj primerljivs Triglavskim ledenikom.Ali obstajajo simulacije, ki biprikazovale, kako bi izginotje ledenikovspremenilo podobo planeta?Nekaj simulacij je bilo že narejenih,vendar pa je zaradi kompleksnihpovezav rastlinskega in živalskegasveta to še vedno uganka. Tu sevedane smemo pozabiti na permafrost,v naravi stalno zamrznjena tlasevernih predelov Rusije in SeverneAmerike. Zemlja še nekaj časa ne bopopolnoma brez ledu, ker nekateragorovja segajo tako visoko, da botam temperatura ostala globoko podničlo, četudi se vsa Zemlja segreje zadeset ali več stopinj Celzija. Lahkopa bi stalitev morskega ledu močnopripomogla k uhajanju metana, ki seKje so vidni ti sledovi?Sledovi množičnega izumrtja sonajbolj vidni v morskih usedlinah,ki kažejo na nenadno in obsežnospremembo podnebja, ogljikovegacikla in življenja v tistem času.Pri nekaterih ledenikih v Alpah sospremembe že vidne. Kakšne soposledice taljenja ledenikov?Na najmočnejšem udaru so zlastimanjši ledeniki. Pri nas sta takaledenika Skuta in Zeleni sneg, ki sekomajda ohranjata pri življenju. Prizadetipa so tudi večji alpski ledeniki,med njimi Aletsch v Švici in Mer deGlace v Franciji. Nekateri od teh so se vzadnjih 100 letih stanjšali za okoli 100Levo: Petermannov ledenik (v sredini slike) na severu Grenlandije pred odlomom ledene gore v letu 2010Desno: S Petermannovega ledenika na severu Grenlandije se je v začetku avgusta 2010 odlomila zelo velika ledena gora (v sredini slike). Takšni in podobnidogodki (razpadanje ledenih polic) postajajo na polarnih območjih zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši. Vir: http://earthobservatory.nasa.gov/.|16| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

metrov. Izginotja večjih ledenikov nepričakujemo pred koncem 21. stoletja,vendar bodo manjši ledeniki, in takihje večina, verjetno izginili do sredinetega stoletja.Ledeniki soustvarjajo alpskopokrajino, ki smo je vajeni. Zaradimanjšanja ledenikov se bo podobaAlp precej spremenila, poleg tega seje zaradi visokih temperatur začel odtajevatipermafrost, kar je bilo najboljvidno poleti leta 2003 pri nekaterihnajvišjih alpskih vrhovih. Takrat soporočali o povečanem krušenjuteh vrhov. Ko se bo ozračje še boljsegrelo, bo tega vse več. Seveda se bopovečala tudi nevarnost pri obiskuteh vrhov. Z izginotjem ledenikov sebodo spremenili rečni režimi zlastimanjših rek in potokov, ki izvirajoprav v Alpah, kar bo vplivalo tudi nauporabo pitne vode. Temu se bomomorali prilagoditi.Glavna posledica taljenja ledenikovin obeh polarnih kap pa je višanjemorske gladine. Trenutno ves taleči seled prispeva približno en milimeterna leto, ta prispevek pa se bo verjetnomočno povečal. Če bi se stalil vesled, bi se morje dvignilo za okoli 70metrov. Ob koncu zadnje ledenedobe je bilo kopenskega ledu precejveč kakor sedaj, morje je bilo zatokar 120 metrov nižje od današnjeravni. Takrat je bilo globalno le kakih5 stopinj Celzija hladneje kakor vzadnjih tisočletjih, v holocenu. Tokaže na zelo velik odziv gladinemorja na podnebne razmere; segretjeozračja za 1 stopinjo Celzija lahkodolgoročno (v nekaj stoletjih ali tisočletjih)dvigne morsko gladino za večkakor 10 metrov.Kako, če sploh, lahko preprečimotaljenje ledenikov?V Alpah in na Grenlandiji sopotekali poskusi, da bi zaustavili oz.vsaj upočasnili tanjšanje ledenikov.Prekrili so jih z belo plastično folijo,da bi preprečili oziroma zmanjšaliizmenjavo toplote med ledenikomin ozračjem ter neposredno izpostavljenostledenika sončnemu sevanjuv poletnem času. Opazili so ugodnerezultate, je pa seveda tak projekt navečjem območju negotov oziromaneizvedljiv. Taljenje ledenikov lahkonajbolj omilimo z zmanjšano količinoizpustov toplogrednih plinov, zlastiogljikovega dioksida, v ozračje.Zakaj v zadnjem času toliko govorimoo podnebnih spremembah?Posledice podnebnih sprememb sose zlasti v zadnjih 20–30 letih začelekazati po svetu. V tem času so razviliV septembru leta 2007 je prišlo do nenavadno močnega taljenja arktičnegamorskega ledu. Minimum v obsegu ledu oziroma v pokritosti Arktičnega oceanas tem ledom je bil bistveno manjši kakor v letih pred tem. Sateliti merijo obsegtega ledu od leta 1979. Pokritost morja z morskim ledom v zadnjih letih na Arktikise je glede na 80. in 90. leta v septembru zmanjšala za približno tretjino in celobistveno bolj, kakor so to napovedovali klimatološki modeli. Kljub vsej tehnologijiin napredku znanosti nekaterih procesov še vedno ne razumemo dovolj dobro.Bojimo se, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do nepredvidljivih in nenadnihsprememb v nekaterih elementih podnebnega sistema, recimo na Arktiki aliAntarktiki. Da so nenadne spremembe možne, dokazujejo podatki iz ledenihvrtin na Grenlandiji. Deset tisoč in več let nazaj, med zadnjo ledeno dobo, je prišlodo močnih skokov temperature na območju severnega Atlantika in Grenlandije.Zalivski oz. severnoatlantski tok se je hitro spreminjal, kar je bistveno vplivalo naprenos toplote z ekvatorja proti polu. Ugotovili so, da so te hitre spremembe zanekaj stopinj Celzija lahko potekale v zelo kratkem časovnem obdobju nekaj let donekaj desetletij, zato nas seveda upravičeno skrbi, da bi do česa podobnega prišlotudi sedaj, ko se podnebje na globalni ravni hitro spreminja.tudi računalniške modele, s katerimilahko povemo, da je za te spremembeodgovoren človek. Glavna težavapri podnebnih spremembah, kijih trenutno doživljamo, je njihovaizjemna hitrost. Zaenkrat sam velikostnired spremembe temperatureZemljinega površja in zraka pri tleh,ki je trenutno približno osem desetinkstopinje Celzija v zadnjih stotihletih, ni nekaj izjemnega. Vendar pase je to zgodilo v kratkem obdobju.Če to primerjamo s podatki, ki smojih pridobili iz zapisov iz morskihsedimentov in večnega ledu naGrenlandiji in Antarktiki, pa lahkougotovimo, da so take spremembe vZemljini zgodovini izjemno redke.Spremembe, kakršne se odvijajosedaj, trajajo po navadi vsaj nekajPoledenitev Antarktike se je začelapred približno 30 milijoni let, boljobsežna poledenitev Grenlandije pase je začela pred 2 ali 3 milijoni let, kose je podnebje še bolj ohladilo.tisoč let ali celo nekaj milijonov let.Hitro spreminjanje podnebja jenajvečja težava za živalstvo in rastlinstvo,ki se marsikje na svetu ne morepravočasno prilagoditi.V 18. in 19. stoletju nihče ni razmišljal,da lahko človek tako hitro inbistveno spremeni ne samo sestaveozračja, ampak celo podnebje. Vsatehnologija, ki jo potrebujemo zaublažitev ali ustavitev podnebnihsprememb, je sedaj že na voljo.Vprašanje pa je, ali to lahko uresničimo,saj je ukrepanje pri problemu,ki obsega ves svet in praktično vsegospodarske panoge, povezano zinercijo celotnega sistema. Stvarigredo po mnenju znanstvenikovše vedno veliko prepočasi, da bidosegli zastavljene cilje. Najboljznan cilj je ta, da se Zemlja ne smesegreti za več kakor dve stopinji nadtisto temperaturo, ki je bila značilnaza predindustrijsko dobo (tj. 17. in18. stoletje).Kaj lahko sami ali kot družbanaredimo, da omilimo, morda celopreprečimo te spremembe?Kot posamezniki na najlažji in najhitrejšinačin lahko delujemo tako,da zmanjšamo porabo energije – varčujemopri porabi električne energijein uporabi fosilnih goriv takoza ogrevanje kakor za prevoz. Samoto pa ne bo rešilo problema zaradištevilčnosti prebivalstva na Zemlji,hitrega razvoja in vse večjega onesnaževanjav nerazvitem delu sveta.Treba bo poseči po novih tehnologijah.Katere in v kakšnem obsegubodo, je nehvaležno napovedovati,vsekakor pa je dejstvo, da bo trebaprenehati uporabljati fosilna gorivav tako velikem obsegu, zmanjšatiporabo bencina in dizelskega gorivav prometu, premoga pri kurjavi inzemeljskega plina. Čeprav zemeljskiplin številni prištevajo med ekološkagoriva, sprošča velikanske količineogljikovega dioksida, poleg tega sepri njegovem prevozu in črpanjuiz tal v ozračje sproščajo precejšnjekoličine metana, ki povzroča segrevanjeozračja. Povečana količinametana v ozračju je drugi najpomembnejširazlog, zakaj se podnebjev zadnjih desetletjih spreminja. m|17|

INTERVJUČez 20 let bomo v Slovenijiverjetno težko še plezalipo slapovihZ Jasno in Andrejem Pečjakom o lednem plezanjuBesedilo: Mateja PateJasna in Andrej Pečjak sta …multipraktika. Uspešnapodjetnika in ekološkoosveščena inovatorja, ki stase nekoč vozila v avtomobiluna domač biodizelski pogon,danes pa za to uporabljataelektriko, in ki svojo hišoneprestano spreminjatav energetsko varčnejše insamooskrbno domovanje.Alpinista, navdušena lednaplezalca, izdelovalca oz.izpopolnjevalca alpinističneopreme, soorganizatorjaSlovenskega pokala v lednemplezanju (SPLP), sodnika nadomačih in mednarodnihtekmah v lednem plezanju,alpinistična funkcionarja (Jasnaje načelnica Alpinističnegaodseka Domžale in načelnicaPodkomisije za tekmovalnoledno plezanje pri Komisijiza alpinizem PZS), skrbnikaspletne strani o lednemplezanju (http://www.adpecjak.si/ice/)… Rekli bi lahko,da ju je povsod dosti. Odprta,družabna in gostobesednasogovornika brez dlakena jeziku, ena redkih, ki vpogovoru uporabljata dvojino.Z njima smo se pogovarjali otekmovalnem lednem plezanju,disciplini, ki ima v Sloveniji žeskoraj dvajsetletno tradicijo.Lahko za začetek pojasnita, kakosta se začela ukvarjati z lednimplezanjem? Zakaj ravno led?Andrej: Ker sva bila preslaba vskali. (smeh) Takrat je bilo lednoplezanje še v povojih, sva se padružila z nekaterimi, ki so bili v leduzelo dobri – Kozjek, 1 Johan, 2 Silvo. 3Poznanstvo z njimi in nekimi francoskimialpinisti (ti so nama prinesliledne vijake, ki so šli kar "sami" noter;takrat je Jasna ugotovila, da lahkopleza tudi naprej) nama je odprlo potv vertikalo. Jaz sem bil vedno močanin štorast, kar je bilo takrat, ko setankega ledu še ni plezalo, prednost;sem zabil, razbil, pa šel naprej. V frikarijisem takoj videl, da me skala nemara, led me je pa kar držal. V prvihnekaj slapovih sem imel dva cepina,kot moški, ki si je priboril boljšestvari, Jasni sem dal pa en cepin ineno ledno kladivo.Jasna: V levi roki sem imelakladivo, v desni pa en star grivel, kista ga imela Johan in Silvo v Patagonijiin je bil zelo lahek, čez ročaj je imelsamo kolesarsko zračnico.1Pavle Kozjek.2Janez Jeglič.3Silvo Karo.Pa se ti plezanje s kladivom ni priskutilo?Tudi sama sem prve slapove preplezalas kladivom, pa potem nekaj časa nisemhotela slišati za ledno plezanje …Jasna: Še tri mesece po končanisezoni sem imela otečene vse členke,potem pa mi je Andrej začel krivitiročaje.Andrej: Pri tem sem dobil nekeideje, ker je dejansko dobro mahalas tistim lahkim grivelom. Za ženskeje lahko cepin malo lažji; obtežiš muglavo in nabrusiš okel, ki je lahkozgolj 3-milimetrski in gre z manjšimudarcem noter.Jasna: Ogromno sem se naučilaod Johana. On je bil zelo sistematičenčlovek. Če je šel na tekmo, je hotelzmagati. In če je hotel zmagati, jevedel, da mora trenirati.Andrej: V zvezi z najinim lednimplezanjem lahko omenim dvapreloma. Prvi je bil, ko je Johan rekel,da bo iz Jasne naredil silno lednoplezalko. Skoraj sem se zadušil odsmeha. Trikrat na teden sta hodilatrenirat. Enkrat smo šli v Bohinj Podskal‘co, takrat je tam še zmrzovalavoda. Na levi so bili previsi in gobe inna prvem sem se zvrnil, pristal na tlehna riti in se blazno razjezil. Rekel sem,da tega ne zleze nihče razen Johana.|18| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Levo: Jasna in Andrej na vrhu Mt. Allaudina, 4237 m,v Fanskih gorah, Tadžikistan Foto: Eroll AltayDesno: Jasna v Gajstnem slapu v v Logarski doliniFoto: Andrej PečjakNakar je Jasna to preplezala. In takratmi je čisto dol padlo. (smeh) Drugič jebilo pa v Tamarju. Desni slap je bil boljslabo narejen. Zaženem se vanj, pokakih petih metrih obupam, zavijemvijak in se spustim dol. No, saj tegavijaka ni škoda, rečem, jaz ne grem, toje katastrofa. Potem je šla pa Jasna in jezlezla čez. Takrat sem priznal enakostžensk v lednem plezanju – ampak zato sem potreboval skoraj eno sezono …No, saj to je bilo pa zelo hitro …Andrej: Ja, to je v primerjavi stistimi, ki že 30 let tega ne morejodojeti, res hitro … (smeh)Slovenija ima dolgoletno tradicijotekmovanj v lednem plezanju. Začelose je v Bohinju, nadaljevalo v Solčavi, vsezoni 2002/2003 je bil prvič organiziranSlovenski pokal v lednem plezanju(SPLP). Kako je prišlo do tega, kdo sobili protagonisti? S kakšnimi težavami senajpogosteje srečujete organizatorji?Jasna: V Solčavi sva spoznalaBranča. 4 Tekma v Solčavi nama je bilaizredno všeč in beseda je dala besedo:če imamo tri ali štiri tekme na leto, bito lahko bil že pokal. Z organizatorjitekme v Solčavi (s Čifom, 5 Dolfo 6 pas Pajom 7 iz Mojstrane) smo se dogovorili,da gremo v to. Je pa s tekmamitako: ogromno prostovoljnega delana mrazu je, potrebuješ tudi nekajdenarja, ki ga je vedno težje nabrati,in ljudje po dveh, treh letih obupajo –delajo zastonj, pride pa pet tekmovalcev... Večina jih namreč pride zmagat.Če vedo, da ne bodo mogli zmagati, dase je prijavil nekdo, za katerega mislijo,da je boljši, raje ne pridejo.Andrej: Zgodilo se je enako kakorv drugih državah: število tekmovalcevje padlo, kakovost tistih, ki so še ostali,pa je narasla. Včasih so na tekmehodili ledni plezalci, alpinisti; ker paje bilo teh tekem vse več in so nastalipokali, so se eni specializirali samo zatekme in od takrat klasičen plezalectam "nima več za kruh". Na prvih solčavskihtekmah je bilo po 40, 50 tekmovalcev,potem pa le še 10, ampak tistihhudih, in drugi niso hoteli iti zraven.4Branka Ivaneka.5Antonom Pavličem.6Blažem Navršnikom.7Pavlom Skumavcem.|19|

Andrej v slapu Sosung/Soroksan v Južni KorejiFoto: KimDanes torej na tekmovanja po večinihodijo ljudje, ki se ukvarjajo izključnos tekmovalnim lednim plezanjem?Jasna: Na začetku so bili vsi alpinistiblazno veseli, da nekdo organizirakarkoli – vseeno, ali se temu rečetekma ali ledno srečanje, samo dasmo se lahko družili. Potem pa jespecializacija pripeljala do tega, da sobile razlike očitne.Andrej: Ne pomagajo ti Luciferji, timoraš predvsem trenirati na umetnihgrifih, na lesu, pa v kakšnih miksih. 8Klasičnega zabijanja v ledu ali lednevertikale je zelo malo.Jasna: Glede na to, kakšen fenomenalennapredek se je zgodil pri opremiin tehniki plezanja, v ledu ne morešveč narediti dovolj težkih problemovza nekoga, ki malo trenira. Vedno večje drajtulinga. 9Andrej: Med najboljšimi v svetovnempokalu so posamezniki, ki vsvojem življenju niso plezali po slapunaprej. Posebej ruskih lednih plezalcev,ki so na tekmah zelo pri vrhu,nikoli ne vidiš v naravnih razmerah;trenirajo samo na plastiki. Izvirajo izvrst športnih plezalcev in slapu nisovideli ne od blizu ne od daleč.Jasna: Po drugi strani pa omenimobrata Simona in Samuela Anthamattena,Švicarja, ki sta bila najprej frikota, 10potem sta hodila na ledne tekme,sedaj pa sta odlična alpinista in gorskavodnika. Obstaja torej tudi obratnapot.Slovenci smo imeli uspešne zastopnikena mednarodnih tekmovanjih v lednemplezanju, npr. Janeza Jegliča, KlemenaPremrla, Aljaža Anderleta ... Kako teuspehe nadgrajuje mlajša generacija?Andrej: Naši so dobri, ampak za to,da bi bili najboljši, jim manjka to, da bise morali na nek način profesionalizirati,kar je pa težko, sploh v kriznihčasih. Saj se lepo uvrščajo, pridejo vpolfinale; za finale, za najboljša mesta,pa tako kakor pri športnem plezanjupotrebuješ po štiri ure treninga na danpet dni na teden. Ker se od tega ne daživeti, tudi starši to težko prenašajo.Pravzaprav jih občudujem, da so prišlitako daleč, kakor so.8V kombiniranih smereh.9T. i. suhega orodjarjenja, plezanja s cepini po skalioz. (na tekmah) po umetnih oprimkih.10Športna plezalca.Glede na to, da so prizorišča tekmovanjza SP po vsem svetu, predstavljaukvarjanje s tekmovalnim lednimplezanjem pomemben finančnizalogaj. Kdo skrbi za naše tekmovalcepo finančni in organizacijski, nenazadnje pa tudi po športni plati?Jasna: Od Komisije za alpinizemdobimo 2500 evrov, kar je primerljivoz zneskom, ki ga dobijo Čehi ali Hrvati.To porabimo za približno pokrivanjestroškov tako imenovane reprezentance,s tem se delno pokrije stroškeza evropski del turneje. Brez lastnihstroškov ne gre. Reprezentanca naj bise oblikovala glede na rezultate v SPLP.V glavnem pa ne gre toliko za formalniizbor kakor bolj za to, kdo si to splohlahko privošči. Za treninge ne skrbinihče, vsak se trudi po svoji presoji.Andrej: Tako rekoč nemogoče jedobiti sponzorja. Včasih smo jih imeli,sedaj pa so taki časi, da prodajalci alpinističneopreme ne vedo, kako bodosvojim zaposlenim dali plače. Tako ninikogar, ki bi lahko to podpiral. Kljubtemu manjši prodajalci nekaj dajo,kadar imamo tekme, čeprav vem, danimajo veliko.Jasna: Težava je tudi, da nimamopodmladka. Pri manj kakor petnajstihletih s tistimi orodji nimaš kaj praskat.Pogoji za trening … drajtularskih plezališčsicer nekaj je, ampak če si star 16let, te mora nekdo voziti tja. Trenerjevni, tu še malo tipamo. Daleč najboljrazvit trening imajo Rusi, delomaŠvicarji in Korejci.Andrej: Samo tam so finance.Nihče ne bo zastonj treniral reprezentance.Švicarji, Rusi in Korejci imajo tokar razdelano in so trenutno najmočnejšesile, prebujajo pa se tudi drugeazijske države. V državah, kakršna jenpr. Koreja, ki ima ogromno bazo, je todrugače, pri nas je malo težje. Tako daniti ne pričakujem, da bi se pri nas tašport še kaj dosti razvil, najbrž je svoježe dosegel.Koreja ima ogromno bazolednih plezalcev?Andrej: V Južni Koreji so že vsedemdesetih letih plezali po slapovihin ledno plezanje je bilo bolj razvitokakor pri nas. Ker pa so bolj zaprtadružba, se za to ni vedelo. Najtežji slapima 130 metrov vertikale v enem šusu.To so prosto preplezali že konec sedemdesetihlet, medtem ko smo mi šekline zabijali v Luciferja. Presenečenasva bila, kako težke slapove imajo vKoreji. Po tleh padeš, ko to vidiš. Toje previs na previs, sistem gigantskihgob. Slap mora imeti oceno vsaj 5+,sicer ni slap. Sami nimajo ocen, ampakopise zelo težko, težko in srednje– to je recimo naša Sušica. Ledu znižjo oceno ne plezajo. Na tekmahdržavnega prvenstva je po 300, 400tekmovalcev. Pri njih je to nekakšennacionalni šport.Od 2000 poteka tudi svetovni pokal vlednem plezanju, od 2002 pod okriljemUIAA. Pravila tekmovanj so strogo|20| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

določena v obsežnem pravilniku.V katerih disciplinah se tekmuje?Andrej: V hitrosti in težavnosti,težavnost pa se deli na t. i. boulder 11in lead. 12 Bolderce imajo vsi najrajši,ampak v svetovnem pokalu jih splohni več, ker so predrage. Pravila so pakonec koncev še premalo kompleksna.Vmes so jih želeli poenostaviti.Skrčili so jih na dve strani, ampakpotem je tekma skoraj propadla, kerso se sprli med seboj. Če ni vse zajeto,si nekdo izmišljuje, kaj bo v zadnjemtrenutku naredil, in potem pride do"spopadov".Jasna: Pri nas težko vsako letospeljemo SPLP. V Mojstrani se dahitrostno tekmo speljati vsako leto,samo našim tekmovalcem ne dišinajbolj. Za težavnostno tekmo paje toliko več dela, toliko ur je trebavložiti v konstrukcijo, da tudi Tržičani,ki se sicer zelo zavzamejo, takzalogaj zmorejo bolj na dve leti. Lanismo imeli mednarodno udeležbo,zelo so pohvalili bolderco, samo to jezelo komplicirano organizirati, velikoljudi je treba angažirati.Kdo lahko postane sodnik zatekmovanja v lednem plezanju,kako poteka izobraževanje?Andrej: Če hoče nekdo postatisodnik, nekajkrat pomaga soditina naših tekmah, nato gre na tečaj11Balvanska tekma.12Plezanje naprej.za sodnika, ki ga organiziramo popotrebi …Jasna: Če kdo želi, naj se kar prijavi!Andrej: Samo ne jemljemo ljudi,ki ne poznajo lednega plezanja,fino je tudi, da malo živijo z lednimitekmami. Če hoče nekdo postati mednarodnisodnik, mora opraviti tečaj, kije organiziran vsako leto, in nekajkratzastonj pomagati na mednarodnihtekmah, da dobi status. Če je več kakordve leti neaktiven, dobi status neaktivnegasodnika, kar pomeni, da moraopraviti obnovitveni tečaj.Kdo je lahko postavljavecsmeri na tekmovanjih?Jasna: V SPLP je zadeva dovoljenostavna, ve se, kdo je dober …Andrej: Na svetovnem prvenstvupa je težko postavljati. Po navadi je tokateri od tekmovalcev, ki tisto leto netekmuje.Jasna: Na tečaj za postavljavce senikoli nihče ne prijavi, se pa rekrutirajoiz odcvetelih tekmovalcev; najprejzačnejo pomagati in tako skozi delodobijo kvalifikacije.Andrej: Obstaja tudi tečaj zapravila, ampak kvalifikacije dobijoskozi delo. Ni treba, da postavljavecprepleza celo smer, mora pa nareditiposamezni gib, pa čeprav z lestve. Nekateriimajo toliko smisla, npr. nekiruski postavljavec, ki je na sceni že30 let, da vedo, kam priviti oprimekin speljati smer, ne da bi jo preplezali.Seveda pa imajo predtekmovalce, kimorajo biti sposobni smer preplezati,da jo preverijo in da se jo popravi, čeje to potrebno. Jasno je, da celotnefinalne smeri ne more preplezatinobeden od teh, ki jo postavljajo;če bi jo, bi šli med tekmovalce inzasedli prva mesta. Zelo fino je, dapostavljavci vedo, kdo bo v boju zaprva mesta, ker tako poznajo njihoveslabosti in naredijo zanje "pasti", takegibe, za katere vedo, da jim delajotežave. Tako lahko naredijo zanimivboj.Ženske so manj številčno zastopane natekmovanjih, tako pri nas kakor v tujini …Andrej: Na neki tekmi smo jih imelicelo 13 ali 14. Z ženskami je tako: ali jihje armada ali pa ni nobene.Jasna: Ker se dogovorimo in gremo"čredno" na tekmo. Na tekmah jih jepol manj kakor moških. Je pa mednjimi blazna razlika. Tistih osem alideset v finalu je močnih, da ne morešverjeti. Primerljivo z moškimi. En delje pa tistih padalk, ki pridejo "samoposkusit".Andrej: Ali pa prihajajo izdržav, ki podpirajo udeležbo natekmovanjih.Jasna: Azerbajdžanska planinskazveza je zelo podprla to panogo in vKirov poslala moško in žensko ekipo.Punce so prilezle, kamor so prilezle,navijanje je bilo bučno, imele so sefajn, naučile so se ogromno …Andrej: Videti je bilo malosmešno, ampak pred sedmimi,osmimi leti so bili tudi prvi korejskitekmovalci videti malo smešno,sedaj pa osvajajo prva mesta. V Azijise dogaja. Trenutno se za primat vlednem plezanju bojujeta dve velikisili: Rusija in Koreja. Čez par let bostamogoče zraven Kitajska in Japonska,Evropa pa bo najbrž nekje zadaj.Jasna: Boš pa vedno našel kakšnega"padalca" vmes, kakršen je npr.Marcus Bendler. On je pustil službo,se posvetil samo temu in se prigrebeldo svetovnega prvaka.Lednemu plezanju se menda obetauvrstitev na olimpijske igre (OI).V program OI v Sočiju leta 2014 naj bi bilouvrščeno kot demonstracijski šport.Andrej: Ja, prišli bomo v Soči,ampak pri zadnjih vratih. Če bi sikateri šport zaslužil uvrstiti na OI,bi bilo to športno plezanje, ki jeveliko bolj razvito kakor kakšnieksotični športi, ki "strašijo" na OI injih ne gleda nihče, razen tistih desettekmovalcev. Ampak na poletneOI skoraj ne moreš priti. Tu imamopa srečo, ker je organizator OI vSočiju osebni prijatelj Rusov, ki organizirajoledne tekme, in bo lednoplezanje dal kot kulturni program.Organizator ima namreč pravico datieno tekmovanje po svoji izbiri v kulturniprogram. Naslednje OI bodo vKoreji, kjer mislim, da bomo zgodboponovili. In ob tem računamo, dabodo pristojni ugotovili, da gre zazelo atraktiven šport.Še kakšna misel za konec?Andrej: Vodni led v Slovenijiizginja, število dni, ko lahko plezašpo slapovih, se zmanjšuje. Iz najineevidence je razvidno, da smo iz 80 do100 dni nekoč prišli na 20 do 30 dni,kakšno leto pa je bilo mogoče plezatisamo dan, dva.Jasna: Saj so nihanja, ampak v 20letih se je sezona zelo skrčila.Andrej: Ampak od vseh težav, kinam jih bodo prinesle podnebnespremembe, bo ta, da ne bomo mogliplezati po slapovih v Sloveniji, še dalečnajmanjša. m|21|

ZGODOVINA PLANINSKIH POTI IN OBJEKTOVPozabljene potinad TrentoStara Kugyjeva pot in DirettissimaBesedilo: Dušan Škodič|22| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Ko sem pisal o nastankupoti nad trentarskodolino Zadnjico, se je kmaluizkazalo, da manjka še kakšnonadaljevanje. Zanimivi indrzni poti čez Komar in Skozirižo sta namreč le cvetki, kiskozi zgodovino nista oveneliin se danes pustita poduhatigorskim estetom. Še mnogoveč pa je pozabljenih poti,ki jih je narava vrnila vprvotno stanje, saj nogatrentarskega lovca ali pastirjaže dolgo ni stopila nanje.Včasih je dovolj bežen pogledna stare planinske zemljevide,da vnese zmedo v misli celodobrim poznavalcem, ki jim v naravikatera od vrisanih poti naenkrat "hodiviška". Tudi domačini še vedo s prstompokazati in povedati, kje so nekočpredniki našli prehode na drugo strangorskih grebenov, na sodobnih kartahpa so tam le prazne lise. Čas je, kotvemo, tisti, ki prej ko slej zabriše še takoopazno delo človeških rok, če se te vsajobčasno ne ukvarjajo z njim in ga ohranjajopri življenju. Še posebno to velja zapoti in objekte, ki so v visokogorju izpostavljenistalnemu delovanju naravnihsil. Danes seveda nima smisla objokovatiali le zaradi nostalgije na silo skušatioteti pozabi poti, ki jim ni mogočeslediti v naravi, sploh če gre za take, kiso jih zaradi izpostavljenosti tudi nekočuporabljali le redki domačini. 1Tokrat bom obrisal prah pozabez dveh poti nad Zadnjico. Izvirataiz dveh različnih časovnih obdobij,obe sta bili svoj čas označeni inzavarovani ter med gorniki relativnodobro obiskani. Nekoč je bila njunakombinacija celo eden od možnihpristopov iz Trente na Triglav, ki sele bežno dotakne današnjih poti.Starejšo, med poznavalci znano podimenom Stara Kugyjeva pot, najdemoomenjeno v Vestnikih iz začetka prejšnjegastoletja in le bežno v planinskiliteraturi. O drugi, mlajši italijanskiferati, pa ni zapisanega praktično1Planinski vestnik, april 2011.Več kot 2000 m visoko pobočje Triglavanad Zadnjico Foto: Oton Naglostničesar, čeprav so še danes med namiljudje, ki so jo v prvih povojnih letih spridom uporabljali ...Stara Kugyjeva potPrebiranje planinskih spisov, ki jih je vletniku 1904 objavil trentarski župnikJosip Abram - Trentar, nam ne razložizgolj glavnega razloga za gradnjo potičez Komar na Dolič, ki je bil posledicaangažiranosti slovenskih planincevv tekmi z Nemci; utreti lastno pot naTriglav. Iz njih lahko lepo razberemo,da je bil Komar za tedanjega planincatudi dejansko potreben. Za pojasnitevbo najbolje, če se na hitro preselimov jasno oktobrsko jutro 1903, kosta Abram in njegov vodnik AndrejKomac - Mota stala v zatrepu Zadnjicein se odpravljala na novo zgrajenopot (uradno odprto avgusta 1904):"Tu, tik pod mogočnimi stenami secepi ena pot proti Luknji čez Skok naDolič, ta pa, prav zdaj dovršena, se vijenaravnost gori proti Doliču. Omenjamše tretjo pot na Triglav, takozvanoKugyjevo pot, ki se razhaja na Skokuter se vzpne po velikih meliščih inčez skale naravnost na Zelenico in zaPlanjo pod vrh Triglava. Ta pot je bilado sedaj najkrajša, a uživa ime pot pokrivici, saj ni niti zaznamovana nitinadelana."O potrebi po novi poti nas skušaprepričati tudi Anton Stres, ki je januarja1901 objavil članek z naslovomIz Baumbachove koče na Triglav.Baumbachova koča je nekoč stalaNa Logu, v bližini sedanjega informacijskegacentra, Stresa in prijatelja,ki ga je spremljal, pa je motila slabapovezava z Doličem. Pove nam, da jeprelaz Luknja iz Zadnjice dostopenpo obeh straneh razbitih Korit; leva jetežko sledljiva in pod pobočji Pihavcavodi mimo planine Zajavor, desna panevarna predvsem zaradi kamenja, kiga s strmali proži pasoča se trentarskadrobnica. Od nje se odcepi steza protiDoliču, ki pelje naokoli mimo Skoka,je mestoma izpostavljena in zelo dolgater zato neprivlačna za planince, ki najbi se poslej raje posluževali nove označenein zavarovane poti čez Komar. Taje pot na Dolič skrajšala za kar dve uri,pa še planinci se niso več izgubljali –tako kot Stres, ki ugotavlja, da sta imelas prijateljem precej sreče, da sta se ponekaj urah iskanja prehodov vendarleznašla na Doliču.Iz enih poti nastanejoceste, druge izginejoAbramova želja o porastu obiskaTriglava s primorske strani se jeRazglednica Trente, ki so jo izdale italijanskevojaške oblasti, v detajlu alpini v Direttissimi.Arhiv Lojzeta BudkovičaStrogo in ponosno poziranje dveh graničarjevKraljevine Jugoslavije pred Aljaževim stolpom,posneto okoli 1930. Arhiv Petra Muckauresničila le deloma, saj so Trentopetnajst let kasneje anektiraliItalijani. V kratkem času je bila na približnitrasi stare poti zgrajena širokamulatjera na Dolič, ki se je pogumnozagrizla v Skok, tako da je postalpristop po njej časovno primerljivpoti čez Komar, vendar bistveno boljvaren in udoben.Po opisih sodeč se je stara Kugyjevanekoč začela nižje pri Skoku, kamorse izpod Vrha Zelenic izteka širokain plitva zagruščena grapa. Kasnejeje bil ta vstop pozabljen, saj se je bilona pot mnogo lažje priključiti četrture višje – z mulatjere, pri razvalinipostaje tovorne žičnice.Kugy se ni nikoli zavzemal, da bipristope na vršace, ki jih je v spremstvudomačih vodnikov odkril svetu,"popackali z barvo" in nanje spravilimnožice (čeprav se je to mnogokratzgodilo). Tudi iskanje prehoda iz Zadnjicena Triglav je bilo zgolj osvajalskaideja, ki sta se jo 8. avgusta 1881 namenilauresničiti z mladostno močjo in|23|

Impozantne serpentine mulatjere na Doličv področju Skoka Foto: Dušan Škodičpoletom nabita 23-letni Kugy in pet letstarejši vodnik Andrej Komac, ki sta senato v gorah družila naslednjega četrtstoletja. Tistega dne sta se nad Skokom,kjer je takrat še stala pastirska bajtica,usmerila pod Vrh Zelenic in na Zaplanjo2 pod masiv Triglava, od tam pa pomelišču do rdečkaste Bovške škrbine inna vrh, kakor nas danes vodijo markacije.Moža sta turo opravila v enem kosu,njuni nasledniki pa so njen zgornji deloznačili in zavarovali za množice, aspodnjega prepustili pozabi.Abramovemu mnenju, da Kugyjevapot ni niti zaznamovana niti nadelana,kljub njeni pretežni pozabljenosti,ne morem pritrditi. Na skalah lahkoše opazimo sled obledelih oznak(rdečih črt), na njenem koncu podPlemenicami pa naletimo na dvestari, še uporabni jeklenici. Iz česaso pred stoletjem izdelovali takoobstojno barvo za označevanje, paje vprašanje, na katerega si današnjimarkacisti ne znamo odgovoriti.Staro Kugyjevo pot najdemovrisano v Brilejevem Priročniku zaplanince iz leta 1951. Gre za značilno2To staro ime v zadnjih letih počasi izriva izrazZahodna triglavska planota.grebensko karto, kakršne je risal priznaniplaninski delavec in kartografVilko Mazi.Italijanska Direttissima na TriglavDveh desetletij med prvo in drugo svetovnovojno, ko je Primorska pripadalaItaliji, se ne spominjamo radi, preteklostipa tudi ne moremo ubežati. ZavzetostItalije, s katero je v zelo kratkemčasu zgradila kvalitetne objekte inkomunikacije na anektiranih tleh, jevidna še danes. Prav mogoče, da je bilazavzetost tudi posledica slabe vesti obpridobitvi tujega ozemlja s političnimbarantanjem, saj je znano, da je nalahek način pridobljene stvari v življenjunajtežje obdržati.Leta 1920 ali 1921 je bil na Zaplanjipostavljen lesen objekt, ki pa je bil lepredhodnica velike kasarne Morbegna(Capanna Morbegno, 2520 m, poimenovanapo kraju Morbegno na italijansko-švicarskimeji). Kasarna je bilakončana leta 1922, delovni vrvež vojskegradbenih delavcev, ki so v kratkemNajverjetnejši potek Direttissime na TriglavFoto: Dušan Škodič|24| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

SPOMINIVojna je sranjeVse pa nas druži ljubezen do goraBesedilo: Danilo VidičLeta 1970 so me primorski prijateljipovabili na večdnevno turo,katere cilj je bil Triglav. Vabilosem prav rad sprejel, saj je pohodobetal veliko lepih in zanimivih doživetij,pa tudi Triglav je bil zame želencilj. Načrtovali smo petdnevno turo.Določili so me, da bom nosil zalogokruha, kar pet velikih štruc ga je bilo.Začeli smo po dolini Tolminke,prešli Hudičev most, ki se pne čezvrtoglava korita ob sotočju z divjoZadlaščico, šli mimo Dantejeve jame,skozi osvežilno prho in na planinoRazor. Naslednji dan nas je čakala enanajdaljših poti, na Krn. Okrog desetur smo potrebovali za pot od robadoline Tolminke, pod Peski, mimo ševidnih prizorišč soške fronte in čezrazdrapano Batognico na meni zelodrag, ponosen vrh – Krn. Ta gora, ki seponaša tudi z veličastnim razgledom,je meni še posebno ljuba, ker mi jekot mlademu fantiču stari oče pripovedoval,kaj vse je doživel tam v časuzačetnih bojev v obrambi pred Italijanileta 1915. Tretji dan smo se spustilido skrivnostnega Krnskega jezera innato dalje po prijetni mulatjeri protiKomni, kjer smo ponovno prenočili.Zgodaj zjutraj smo se podali na potpo Dolini Triglavskih jezer. Tu se jezame začel popolnoma nov, do takratnepoznan, a prelep svet. Bilo je jasno,sončno jutro in korakali smo mimodrugega jezera. Na levi divje LepoŠpičje, na desni ostenja Tičarice inZelnarice. Jezerska voda je bila bistrain mirna kakor zrcalo, v njej se je ogledovalamnožina planinskega cvetja.Prikorakali smo v osrčje planinskegasveta, najbrž v tisti najbolj pravljičnidel, in v spominu mi je oživela otroškapripoved o Zlatorogu in belih ženah.Srečanje z NemcemaŽe večkrat sem v naših gorah začutil inprišel do spoznanja, da so v primerjavis tujim gorskim svetom nekaj posebnega.Bleščeče bela skala, temno zelenoruševje, ki prekriva vznožja prav dosten, in sinje modro nebo. Vse troje ječudovito sozvočje, ki ga pozna le, kdorje hodil v lepem vremenu med našimivršaci in doživel to očarljivo lepoto.Pri tretjem jezeru sta našo petericodohitela za nas mladce priletnejša planinca.Možaka, že čez abrahama, staza svoja leta kar hitro in čvrsto ubiralakorake. Na ozki stezi smo jima narediliprosto pot in prijazno pozdravili. Kernisem pričakoval, da sta tujca, sembil nekoliko presenečen, ko sta ponemško odzdravila z "Grüß Gott".Skrivnostna podoba očaka vLuninem siju Foto: Dan BriškiMoja skrita slabost je, da mezanimajo novi, nepoznani ljudje insem rad zgovoren. Danes bi rekli, dasem komunikativen, in ker mi tujijeziki niso delali težav, sem ju, čepravje bilo videti, da imata rada bolj hitrohojo, nagovoril z nekaj besedami invprašanji. Spomniti moram, da je bilto čas slabih trideset let po vojni in vtakratni Jugoslaviji so bila čustva donekaterih tujcev precej drugačna, karsta moža morda tudi občutila. Zamiselo današnji združeni Evropi je bila šezelo daleč.Nekoliko začudena sta upočasnilakorake. Eden od njiju je imel majhnokamero. Sklonil se je in snemal gorskerožice. Objektiv je počasi usmerjal čezjezero, v bleščečo belino skalovja, nadkaterim je sijalo sinje nebo. Z obrazasem mu razbral, da je prav posebnovzhičen nad tem, kar je pravkar ovekovečilin kar bo z veseljem odneselv domovino. Nepričakovano se jerazgovoril in dejal: "Veste, bila sva že vprenekaterih gorah; v naših, nemškihAlpah, v švicarskih, francoskih inMost čez Tolminko Foto: Dan Briški|26| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Z NAMI NA POTPlanota zavse letne časePokljukaBesedilo: Janja LipužičKakor je Indija Koromandija prispodoba pravljične deželeblagostanja, kjer dobrote nikoli ne presahnejo, takoje Pokljuka, največja planota naših Julijskih Alp, sinonimza tuzemne lepote narave in neizčrpen vir navdiha svojimobiskovalcem. Le kje drugje lahko v enem samem dnevudoživite takšno krajinsko pestrost, sprostite dušo in teloskozi toliko aktivnosti in s seboj odnesete vznemirljivevtise! Kolobarjenje letnih časov vse te možnosti le šepomnoži, saj je na Pokljuki sezona ves čas na vrhuncu.Nad ledeniškimi dolinami obrobu triglavskega pogorjaDvajset kilometrov široko in približnotoliko dolgo pokljuško planotoomejujejo doline: na severovzhoduRadovna, na severozahodu Krma, nazahodu dolina Voje z reko Mostnico,na jugu in jugovzhodu teče SavaBohinjka, med Pokljuko in Uskovnicopa se zajeda tanka soteska Ribnice.Južna in vzhodna meja tečeta skorajvzporedno z mejo Triglavskega narodnegaparka.Njen osrednji del sega od 1.000 do1.500 metrov visoko in je večinomaporaščen s smrekovimi gozdovi, kiKip Valentina Vodnika v KoprivnikuFoto: Janja Lipužič|28| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012so nekakšen zaščitni znak Pokljuke,vendar tam ne koreninijo od nekdaj.Zasadili so jih šele potem, ko so zapotrebe intenzivnega oglarjenjavečino nekdaj prevladujočegabukovega gozda posekali. Macesen inrušje rasteta v višjih legah, na barjih panajdemo posebno (izbirčno) rastlinskovrsto, mesojedo rosiko.Čeprav smo daleč od primorskegaKrasa, stojimo na izrazito kraških tleh,zaznamovanih s številnimi vrtačami,brezni – tisto pri Medvedovi kontise nadaljuje v največjo podzemnodvorano v Sloveniji, široko več kot 150metrov –, kontami, dolinami in barji,nastalimi kot posledica zakrasevanjain delovanja ledenikov. 1 Ti so oblikovalitudi značilne grbinaste travnike in zaseboj pustili obsežne morene. Podzemnezaloge vode so velike, a je zaradispecifične lastnosti poroznih kamninna površju skoraj ni najti. Izjema sobarja, nastala iz nekdanjih ledeniškihjezerc, in soteske ob vznožju.Ob geološki prelomnici na severozahodnemrobu se dviguje Pokljuškopogorje, ki onstran prepada v dolinoKrme. Vzhodne meje Julijskih Alpbranijo zadnji dvatisočaki od Debelepeči, Brd, Viševnika do Malega in VelikegaDraškega vrha. Zaradi razvejanemreže planinskih poti so vsi našteti1Na spletni strani http://www.gore-ljudje.net/novosti/61296/ si lahko ogledate film o gibanjuvelikega bohinjskega ledenika, ki je nekoč segaltudi na Pokljuko.Venec vrhov nad planino Javornik. Z leve:Viševnik, Mali Draški vrh, Veliki Selišnik in Triglav.Foto: Peter Strgarvrhovi dostopni in poznani širokemukrogu planincev. Sredogorje s Klečicoin Stresenico zaključuje greben odDebele peči proti severu, Rjava, Bratovljain Kamnikova peč pa obrobljajoplanoto nad dolino Radovne. V srednjemdelu se dviga nekaj osamelcev,kot sta Mesnovec in Javorov vrh, kije tako kot Galetovec 2 na skrajnemvzhodu imeniten razglednik.Življenje na Pokljuki nekoč in danesPokljuko si delijo občine Bled, Gorjein Bohinj, od koder pripeljeta tudiobe asfaltirani cesti, ki sta pozimi običajnospluženi. Razvejeta se v mrežogozdnih cest in kolovozov. Iz dolin doMrzlega studenca je z obeh strani približnodvajset kilometrov, naslednjihšest pa se konča na Rudnem polju,1350 m, ki predstavlja športni centerPokljuke. Pozimi živi v znamenju2Več o tem v članku: Na obronkih gorenjskih planot.Planinski vestnik 4/2011, str. 41.

Na Malem Draškem vrhu. Z leve: precej nižjaAblanca, košati Tosc in ošiljeni Veliki Draški vrh.Foto: Janja Lipužičso bile iz hruškovega lesa in bile sobogato okrašene. Prodaja čader je šlaza med in je štela nekaj tisoč kosovletno, danes izdelke te pozabljeneobrti najdemo le še v etnografskih alizasebnih zbirkah.V baročni cerkvi v Koprivniku jekonec 18. stoletja kaplanoval pesnikValentin Vodnik. Le sprehodite se kdajskozi minule čase do rokodelskegamojstra, ki svojega znanja nima večkomu predati, med trmasto ponosnimikmečkimi hišami, razseljenimi naosojnih terasah planote, po kolovozihnasproti sončnim jasam ali kar počezčez senožeti, in sedite na klopco naVodnikovem razgledniku, 1017 m,15 minut hoje nad Koprivnikom.Tematske poti skozi zgodovinoBohinj je v antični dobi in srednjemveku veljal za središče železarstva, očemer pričata imeni Stara fužina inRudnica. Za potrebe tamkajšnjih inblejskih fužin so železovo rudo, imenovanobobovec, kopali v celotnemzaledju alpskega sveta, tudi na Pokljuki.Sledi te dejavnosti najdemo na širšemobmočju Rudnega polja, planinahKlek in Zgornja Brda, nad Lipancoin še marsikje drugod, kjer so tlaprekopana s plitvimi jamami. Vidni sotudi ostanki spiralnic rude in tlakovanepoti, po katerih so jo tovorili v dolino.Sprehod do Hudičevega mostaje bil med obveznimi liki poletnihpočitnic moje rane mladosti,ki smo jih preživljali v Bohinju.Majhno dete, ki samo še ni videloprek roba kamnite ograje, soodrasli dvignili na rame: »Poglej,kakšen lep prepad,« in od strahupred mračnimi globočinami meje vsakokrat res skoraj vzel hudič.No, še sem tu, ampak pred časom,ko sem hodila mimo, je, glej gazlomka, iz dna korit priplezalapojava z ostrimi krempeljci na nogahin dvema kavljema v podaljšku rok.Obstala sem kot vkopana, ko se jeprikazala še druga (tako je, ko imajota bajeslovna bitja mlade) in protizamolklemu glasu, ki ga je bilo slišatispodaj, zalučala svoj dolgi rep.Nak, tretjega pa nisem več čakala!Rudno polje na Pokljuki - idealno izhodišče za izlete Foto: Janja Lipužič|30| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

INFORMACIJEKako do izhodišča: Do Bleda se pripeljemo z juga pogorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Bled,nadaljujemo skozi Spodnje in Zgornje Gorje do Krnice,kjer se prične cesta proti Pokljuki. Prometni gneči selahko izognemo tako, da se zapeljemo do izvoza Lipcein nadaljujemo mimo Blejske Dobrave do Gorij. IzJereke v Zgornji Bohinjski dolini pelje asfaltirana cestaskozi Koprivnik in Gorjuše do priključka s cesto z Bleda.S severne strani se do Bleda ravno tako pripeljemo pogorenjski avtocesti, jo zapustimo na izvozu za Bled innadaljujemo po zgoraj opisani poti.Planinske koče: Blejska koča na Lipanci, 1630 m,telefon 051 621 021, 051 633 769, odprta in oskrbovanacelo leto.Planinska koča na Uskovnici, 1154 m, telefon 031 341814, 04 572 3213, odprta v poletni in glavni zimskisezoni.V sezoni je odprtih še nekaj okrepčevalnic in dva hotela.Vodniki: Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slovenskihgorah. Sidarta, 2003;Tine Mihelič: Julijske Alpe, Bohinjske gore. Sidarta,2001;Tine Mihelič: Julijske Alpe. Planinska založba, 2009;Andraž Poljanec: Turni smuki. Planinska založba, 2003;Andrej Stritar: Gore Slovenije. Kibuba, 2011;Stanko Klinar: Sto slovenskih vrhov. Prešernova družba,1991;Jelena Justin: Pozdravljene gore. Gorenjski glas, 2008.Viri: http://obcina.bohinj.si/index.php?id=9; http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200705_katja_zemva.pdf (in ostali dostopni podatki na svetovnemspletu).Zemljevidi: Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000;Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000;Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000;Triglav, PZS, 1 : 25.000;Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.Znameniti Hudičev most čez Mostnicoso leta 1777 po navodilih barona ŽigeZoisa zgradili prav v ta namen. Imenuje botrovala ljudska legenda o hudiču,ki je v zameno za trdno grajen mostzahteval človeško dušo.Triglavski narodni park je v sodelovanjuz Gorenjskim muzejem naPokljuki uredi Železno pot, ki sodi vokvir mednarodnega projekta IronRoute. Njegov namen je poglobljenoraziskovanje in predstavitev več kot2.500 let starih tradicij železarstva,rudarstva in pašništva. Pot ima polegpokljuškega še štiri druge odseke, večo tem lahko izveste v Muzeju TomažaGodca v Bohinjski Bistrici.S taljenjem rude je tesno povezanotudi oglarstvo, zaradi katerega se je,kot že omenjeno, močno spremenilznačaj pokljuških gozdov. Oglje sokuhali v kopah, od tod tudi drugoime za oglarje, kopiščarji. Živeli so vzelo skromnih bivališčih; zadnji večjinaselbini v prejšnjem stoletju sta bili naplanini Meja dolina in na Mrzlem studencu,kjer je v bližini mogoče videtiznačilno oglarsko bajto kožarico.Zanimiva sta tudi obhod 7,5 kilometrovdolge Pokljuške poti in obiskUčne poti na barju Goreljek. Drugi dvevisoki pokljuški barji sta Šijec in VelikoBlejsko barje, obe ležita ob cesti protiBohinju.Po naravnih prehodihOb vznožju Pokljuke je voda ustvarilanekaj naravnih prehodov v osrednji delplanote, kjer ležijo slikovite pokljuškeplanine in razgledne vzpetine. Uporabljaliso jih pastirji in rudarji, danespa se na cvetočih travnatih blazinicahpoleg živine radi pasemo tudi številniizletniki. Že pred stoletji so se pašnesrenje dogovorile, kateri pripadaposamezna planina, in marsikje jetako še danes. Planšarsko stavbarstvoz značilnimi stanovi na kobilah sodiv etnološko dediščino. Arheološkenajdbe pričajo, da so bile najstarejšeplanine poseljene že v prazgodovini.Med izkopavanji na planini Klek sonašli ostanke lončenih posod in fibuliz pozne antike in zgodnjega srednjegaveka, na pobočjih Mrežc pa bodalo izbronaste dobe.Na blejski strani lahko iz hladnegazavetja soteske Ribščice, bolj poznanepod imenom Pokljuška soteska,nadaljujete dolg pohod proti planinamMeja dolina in Klek, 1556 m, zaLipanco drugi najvišje ležeči planinina Pokljuki. Krajši je dostop iz SrednjeRadovne skozi Streseno dolino, pokateri ovinkari strma gozda cesta,in naprej po neoznačenih stezah.Ko ste že na tistem koncu, stopite šedo roba prepadne vzpetine Bratovljepeči, 1493 m, s pogledom na Radovnoin Mežaklo. O možnostih dostopa zavtom zagovorniki čistega okolja rajemolčimo, zgrizenim kolesarjem panamignimo, da gozdne ceste z Mrzlegastudenca prek Kranjske doline pripeljejoprav blizu.|31|

Nad Srednjo vasjo v Bohinju sokorita Mostnice priljubljen izletniškicilj. Soteska se izteče v široko insončno dolino Voje in zaključi z lepimslapom. Iz Voj na Pokljuko vodita dveoznačeni poti, prva je strašno dolga ingre preko Studorskega prevala, drugapa se od zahoda priključi Uskovnici.Dotično nekateri viri prištevajo kPokljuki, drugi spet odštevajo od nje,meni je strašno ljuba, zato bo kar ostalazraven. Poleg izleta na Uskovnico,kamor se – ampak tega niste slišali odmene – lahko pripeljete tudi z avtom,lahko obiščete še planino Konjščico,1437 m. Pod vznožjem Viševnika inSlemena, kjer se poleti dobi lončekkislega mleka izpod domače krave(in kak kravjak na podplate!), izviraRibnica, največji stalni vodotok Pokljuke.Žal ji ne moremo slediti v dolino aliobratno: iz Srednje vasi je dostopen lespodnji del soteske do dveh 15 metrovvisokih slapov, više pa ni prehodna.Na planine južnega dela Pokljukeiz Zgornje Bohinjske doline pripeljetoliko poti in kolovozov, da je za pravosmer včasih dobro vprašati kakšnegadomačina. Iz vasi Podjelje, naj boSpodnje ali Zgornje, jo mahnite doZajamnikov, 1257 m. Podoba te planinekrasi naslovnico zemljevida JulijskeAlpe, vzhodni del, v naravi pa je njihkrasota še mnogo večja. Na Zajamnikeprek planine Praprotnica, poznanepo zdravilnem energetskem središču,pripelje tudi gozdna cesta z Uskovniceoziroma Rudnega polja, ki se v drugosmer nadaljuje proti Goreljku. Sledite|32| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012ji do Konjske doline in naredite šeovinek do razgledne točke na Javorovemvrhu, 1482 m. V gozdu so skritiostanki nekdanje partizanske bolnišnice.Sestopite neposredno z naslednjeplanine Jelje ali pa po cesti z Goreljka.Giro di pokljuške planine ni kakšnanova kolesarska dirka, ampak namig,da po gozdnih cestah vse omenjeneplanine in še kakšno zraven (ali manj)povežete v imeniten kolesarski izlet.Pokljuški dvatisočaki se pogostoznajdejo na meniju pohodnikov, kišele vstopajo v resnejši gorski svet.Prvega ne pozabiš nikoli, pravijo,in kje je lepše krstiti svoj prvi dvatisočmetrskivzpon kot na vrhu Debelepeči ali Viševnika! V prilogi opisanimzimskim turam mirne duše dodajteše sosednje kope Debelega vrha,Okrogleža, Brd ali Vrh Razora. Večgorniških spretnost terjajo brezpotjaMalega in Velikega Selišnika, 1952 m,kjer je mestoma treba malo poplezati,zato raziskovanje prehodov raje odložitena kopni čas. Tudi označena pot naMali Draški vrh, 2132 m, je zahtevnejša,posebej pozimi, ko vzpon nanj šteje zaalpinistično turo.Kdaj na Pokljuko? Kadarkoli, jaznajraje pozimi. Zvoki in vonji, oblikein barve gorske narave so se potuhnilipod puhasto odejo, njihova odsotnostumiri vse čute. Tu smo le modro nebo,moje stopinje in tvoje smučine ter tu intam kakšna drobna sled, poskakljanaprek deviškega pobočja, pa še te bodokmalu polizali sončni žarki prihajajočepomladi. mVzpon proti Studorskemu prevalu, v ozadjuViševnik Foto: Janja LipužičKaj in zakaj WGS84Že nekaj časa pri opisih tur v našireviji objavljamo tudi navidez čudenpodatek, ki se začne s kratico WGS84(npr. WGS84: 46,954828, 12,961022).Vedno ga pripišemo k opisu izhodiščaza turo. Domnevamo, da vas je že velikotakih, ki ta podatek znate uporabiti.Ostalim pa želimo pojasniti, da je to zapiszemljepisnih koordinat kraja, o katerempišemo. Pomaga nam lahko pri navigaciji zmodernimi pripomočki.Če imate v svojem avtomobilu navigacijskonapravo, vam naš podatek lahko močnopoenostavi pot do izhodišča. Na svojinapravi s pomočjo menijev poiščitemožnost, s katero lahko nastavite cilj potitako, da vpišete zemljepisno koordinato(običajni način je sicer vpis naslova, sčimer si pa v hribih seveda ne moremopomagati). Ko vpišete našo WGS84koordinato kot cilj, bo vaša naprava samaizračunala najprimernejšo pot do tja in vasmed vožnjo tudi skrbno vodila.Druga možnost je tudi iskanje lokacije nasodobnih digitalnih zemljevidih. Če neveste, kje točno je izhodišče naše ture,vpišite WGS84 koordinate v Googlove alikake druge zemljevide na spletu in hitroboste videli, kam vas želimo zvabiti.Andrej Stritar

Mrežce, 1955 m, od Šport hotelaMrežce so neizrazita vzpetinaneposredno nad planinoLipanca, ki ne dosega magičnih2.000 metrov. Če bi imeli za opistega izleta na voljo le tri besede,bi uporabili malo obrabljeno,a resnično krilatico: kratko insladko. Po spletu gozdnih cestse lahko pripeljemo pičle polure hoda od Blejske koče inMrežce in Lipanski vrh nad Lipanco Foto: Janja Lipužičko se tristo metrov višje potizvije iz macesnovega gozda, niveč dvoma, zakaj je vrh Mrežcpojem planinskih doživetij –lepotam naokrog ni konca nekraja. Gledano od daleč se zdi,da sta z deset metrov višjimsosedom Lipanskim vrhomneločljiva in marsikdo ju ima zaisto goro. V resnici je med njimaSLOškrbina, ki jo je v kopnih razmerahob pomoči nekaj varovalmogoče preplezati in tako vpoljubni smeri krožno povezatioba ali več vrhov tega območja.Pozimi je to zahteven gorniškipodvig, ki ga neizkušenimodsvetujemo, sicer pa vzpon naMrežce priporočamo vsakomurz nekaj kondicije.Zahtevnost: Nezahtevnazimska tura. Zimski vzponpoteka v območju označeneletne poti. Nekaj odsekov jebolj strmih, drugih posebnihnevarnosti ni.Oprema: Zimska gorniškaoprema, cepin, dereze.Višina: 1955 mVišina izhodišča: 1300 mVišinska razlika: 655 mIzhodišče: Šport hotel naPokljuki. Z blejske ali bohinjskestrani pridemo mimo Mrzlegastudenca, nato zavijemo levodo parkirišča pri hotelu. WGS84:46,341355, 13,961777.Julijske AlpeKoča: Blejska koča naLipanci,1630 m, telefon 051621 021, 051 633 769, odprta inoskrbovana celo leto.Časi: Šport hotel–planinaLipanca 1.30–2 uriPlanina Lipanca–vrh 1 uraSestop 2 uriSkupaj 4.30–5 urSezona: Vsi letni časi.Vodnik: Tine Mihelič: JulijskeAlpe, Bohinjske gore. Sidarta,2001.Zemljevidi: Julijske Alpe,vzhodni del, PZS, 1 : 50.000;Triglavski narodni park, PZS,1 : 50.000;Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000;Triglav, PZS, 1 : 25.000;Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.Debela peč, 2015 m, s planine JavornikDebeluška, kot ji ljubkovalnopravijo, je najvzhodnejša dvatisočakinjaJulijcev, ki najboljimpresivno podobo kaže izdoline Krme. Pogled v navpikpostavljene pečine odbijavsako misel na njeno osvojitev,a kakor ima vsaka zgodba dveplati, tako ima tudi Debela pečsvojo blago stran. S pokljuškeplanote se dvigujejo njenazaobljena, lahko prehodnaDebela peč Foto: Janez Stražišarpobočja, prek katerih vodi tudiobičajen zimski vzpon. Čepravnas globočine Krme, iz katerena drugi strani kvišku kipimogočna Rjavina, navdajajos strahospoštovanjem, pravod tam na Lipanska vratcapripelje strma, a ne pretiranoizpostavljena Kovinarskapot. Zanimiva je tudi pot splanine Klek, manj poznani paso dostopi iz Radovne skoziSLOStreseno dolino in neoznačenestezice pod Klečico.Zahtevnost: Nezahtevnazimska tura. Zimski vzponpoteka v območju označeneletne poti. Rahlo izpostavljenoje prečenje zahodnih pobočijOkrogleža. Vrh je širok, vendarna eno stran prepaden.Oprema: Zimska gorniškaoprema, cepin, dereze.Višina: 2015 mVišina izhodišča: 1300 mVišinska razlika: 715 mIzhodišče: Z Bleda ali Bohinjase pripeljemo na Pokljuko innadaljujemo po glavni cesti doMrzlega studenca, kjer zavijemodesno na gozdno cesto. Peljemomimo planine Kranjska dolinanaravnost (desno Medvedovakonta) do parkirišča na robuplanine Javornik (WGS84:46,363245, 13,949477). Približnoen kilometer naprej je pri spomenikuna Rupah drugo možnoizhodišče (WGS84: 46,366045,Julijske Alpe13,934891). Kadar gozdne cesteniso prevozne, parkiramo priŠport hotelu (glej opis Mrežce,WGS84: 46,341355, 13,961777).Koča: Blejska koča na Lipanci,1630 m, telefon 051 621 021, 051633 769, odprta in oskrbovanacelo leto.Časi: Planina Javornik–planinaLipanca 1 uraPlanina Lipanca–vrh 1.30 ureSestop 2 uriSkupaj 4.30–5 urSezona: Vsi kopni letni časi.Vodniki: Vladimir Habjan:Zimski vzponi v slovenskihgorah. Sidarta, 2003;Tine Mihelič: Julijske Alpe,Bohinjske gore. Sidarta, 2001;Andrej Stritar: Gore Slovenije.Kibuba, 2011.Zemljevidi: Julijske Alpe,vzhodni del, PZS, 1 : 50.000;Triglavski narodni park, PZS,1 : 50.000;Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000;Triglav, PZS, 1 : 25.000;Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.|33|

Viševnik, 2050 m, z Rudnega poljaSLOJulijske AlpeViševnik vlada gozdovom severozahodnood Rudnega polja,pomaknjen nekoliko stran odglavnega pokljuškega grebena.Ključ njegove izjemne popularnostitiči v razmeroma kratkemin enostavnem dostopu, četudiobeta čudovitih razgledov naTriglav, Karavanke in SpodnjeViševnik Foto: Robert KlančarBohinjske gore/Peči ne grezanemariti. Mnogi nadobudniplaninci si Viševnik izberejoza svoj prvi dvatisočak, karvelja tako za kopno kot zimskosezono, ko se pohodnikom pridružijoštevilni turni smučarji.Drugi dve poti preko Jezercoziroma okoli Kačjega roba sezdružita na Srenjskem prevalumed Viševnikom in MalimDraškim vrhom. Predvsempozimi je ta pristop primerenle za izurjene gornike. Južnapobočja so strma. Ob njegovemvznožju mimo planine Konjščicateče glavna prometnica protitriglavskemu pogorju.Zahtevnost: Nezahtevnazimska tura. Zimski vzponpoteka v območju označeneletne poti. V zahtevnih snežnihin vremenskih razmerah jepotrebna večja previdnost,posebej tik pod vrhom, kjerje strmina največja. Vršnapobočja so plazovita, grebenpa izpostavljen in pogostospihan ali pomrznjen.Oprema: Zimska gorniškaoprema, cepin, dereze.Višina: 2050 mVišina izhodišča: 1340 mVišinska razlika: 710 mIzhodišče: Rudno polje naPokljuki. Z Bleda ali Bohinja sepeljemo do konca asfaltiraneceste pri vojašnici in novemšportnem centru, kjer je velikoparkirišče. WGS84: 46,345329,13,92392.Koče: Na poti ni nobene koče.Na Rudnem polju je hotel,poleti deluje okrepčevalnicaJurček.Časi: Rudno polje–vrh 2 uriSestop 1.30 ureSkupaj 3.30 ureSezona: Vsi letni časi.Vodniki: Vladimir Habjan:Zimski vzponi v slovenskihgorah. Sidarta, 2003;Tine Mihelič: Julijske Alpe,Bohinjske gore. Sidarta, 2001;Andrej Stritar: Gore Slovenije.Kibuba, 2011.Zemljevidi: Julijske Alpe,vzhodni del, PZS, 1 : 50.000;Triglavski narodni park, PZS,1 : 50.000;Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000;Triglav, PZS, 1 : 25.000;Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.Veliki Draški vrh, 2243 m, z Rudnega poljaVeliki Draški vrh leži naskrajnem jugozahodnemdelu pokljuškega visokogorja.Z divjo severno steno, ki jozmorejo premagati le alpinisti,meji na dolino Krme. Edenlepših pogledov na njegovoznačilno vršno piramido seodpira pri spomeniku tremsrčnim možem v RibčevemLazu, sicer pa moramo naPokljuki zlesti kar visoko, daugledamo njegova pobočja,saj ga zakrivajo Mali Draški vrh,Viševnik in greben Slemena.Nanj ne pripelje označena pot,vendar je dostopen vsakomurz nekaj občutka za orientacijo.V kopni sezoni je uhojenasteza po južnem grebenu odVeliki Draški vrh (levo) in Triglav z Malega Draškega vrha Foto: Janja LipužičSLOStudorskega prevala protivrhu. Začetni del skozi rušjein prek kratke skalne stopnjeje malo siten, višje ni težav.Pozimi Veliki Draški vrh velja zaenega najlepših turnih smukovv Julijskih Alpah, planinci paobičajno sledijo smeri vzponaturnih smučarjev, ki ga bomoopisali v nadaljevanju.Zahtevnost: Zahtevnazimska tura. Zimski vzpon doStudorskega prevala poteka vobmočju označene letne poti,nadaljevanje pa je odvisno odsnežnih razmer. Vršni del jepogosto spihan ali pomrznjen.Dolina pod Studorskim prevalomje plazovita.Oprema: Zimska gorniškaoprema, cepin, dereze.Višina: 2243 mVišina izhodišča: 1340 mVišinska razlika: 900 mIzhodišče: Rudno polje naPokljuki. Z Bleda ali Bohinja sepeljemo do konca asfaltiraneJulijske Alpeceste pri vojašnici in novemšportnem centru, kjer je velikoparkirišče. WGS84: 46,345329,13,92392.Koče: Na poti ni nobene koče.Časi: Rudno polje–vrh 3.30 ureSestop 2.30 ureSkupaj 6 urSezona: Vsi letni časi.Vodniki: Vladimir Habjan:Zimski vzponi v slovenskihgorah. Sidarta, 2003;Tine Mihelič: Julijske Alpe,Bohinjske gore. Sidarta, 2001;Andrej Stritar: Gore Slovenije.Kibuba, 2011.Zemljevidi: Julijske Alpe,vzhodni del, PZS, 1 : 50.000;Triglavski narodni park, PZS,1 : 50.000;Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000;Triglav, PZS, 1 : 25.000;Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.|35|

Mohar, 2605 mOpis: S parkirišča pred kočoSadnighaus nadaljujemo v severovzhodnismeri po poti protiplanini Sitschalm. Tu zavijemolevo in v severni smeri mimo ličnourejenih hišk nadaljujemo protiuravnavi Astner Böden ter naprejna planino Gratzer Alm, 2172 m.Na planini zavijemo levo protizahodu v smer sedla GöritzerTörl, 2458 m. Pod sedlom nas navišini 2350 m lepa, široka grapav jugozahodni smeri pelje protiširokemu gorskemu hrbtu, kjermed večjimi skalami poiščemonajustreznejši prehod do velikegaskalnega možica na vrhu.Spust: Smučamo lahko po potivzpona, vendar je širok hrbet, pokaterem smo pristopili na vrh,zelo izpostavljen vetru, delomaskalnat in posledično manj zasnežen.Zato se ob ugodnih snežnihrazmerah z vrha lahko spustimona jugovzhodno stran in postrmem pobočju odsmučamodo uravnave Astner Boden, odtam pa po poti vzpona do kočeSadnighaus.Mitja PeternelHilmersberg, 2670 mOpis: Nad kočo Sadnighaus nataknemosmuči in po široki poti nadaljujemoproti severovzhodu do planine InnereBlasl, 1950 m. Pri smerokazu zapustimopot, ki se nadaljuje proti planini KröllAlm, 1961 m, in se usmerimo levo.Hodimo proti severu v smeri uravnaveAstner Böden. Na desni, vzhodni straninas vseskozi spremlja strmo pobočjevrha Stellhöhe, 2815 m, na naši levi pase dviga Mohar, 2605 m. Na planiniGratzeralm, 2172 m, se levo odcepi potproti sedlu Göritzer Törl, 2458 m. Nadzadnjimi kočami sledi najprej kratekpoložni del, ki se proti vrhu postavibolj pokonci. Kmalu se znajdemo navršni uravnavi, pravzaprav zimskemvrhu, ki je celo nekoliko višji od pravegavrha. Proti severozahodu lahko sicernadaljujemo po ravnem grebenu naglavni vrh, ki pa ni smučarsko zanimiv,saj nas nazaj grede čaka približno 650dolžinskih metrov napornega prečenjabrez smučarskih užitkov.Spust: Smučamo po poti vzpona.Širna jugovzhodna in južna pobočjanam ob dobrih snežnih razmerahponujajo različne možnosti spusta.Mitja Peternel|38|AAVisoke Ture,skupina GoldbergVisoke Ture,skupina Goldberg

Stellkopf, 2852 mStellkopf velja za najpomembnejšiturnosmučarski cilj v vencu gora nadkočo Sadnighaus, čeprav ga po višiniprekaša Rote Wand, 2855 m. Zato jevrh med decembrom in začetkomaprila, ko je najprimernejši čas zasmučarski obisk, precej oblegan.Turnosmučarski poznavalci smučanjes Stellkopfa po lepoti upravičenoprimerjajo s spusti z vrhov Romatespitze,Sonnblicka ali Hocharna.Široka južna pobočja nam v mehkempršiču, predvsem pa v spomladanskemsrencu, ponujajo nepozabenužitek. Z njegovega vrha je izjemenVršno pobočje Stellkopfa Foto: Mitja PeternelRotwandeck, 2715 mRotwandeck je še eden izmedpriporočljivih turnosmučarskih ciljevv bogati ponudbi gorske skupineGoldberg. Vrh se dviga severno nadsedlom Schobertörl, preko kateregapoteka najlažja povezava med kočoFraganter Hütte v istoimenski dolinina vzhodu in Sadnighaus nad dolinoAstental na zahodu. Od obeh koč jedo vrha približno enako dolg in zahtevenvzpon, razlika je le v tem, dase do koče Sadnighaus pripeljemo,do Fraganter Hütte pa nas čakatarazgled na Großglockner in nasosednje vrhove, ki so v polkrogunanizani nad dolino Astental: Moharin Hilmersberg zahodno ter RoteWand, Rotwandeck, Magernigspitzin Sadnig vzhodno od njega. V vencuokoliških gora se nam razkrivajoprelepa pobočja, ki večinoma pripadajonajlepšim turnosmučarskimciljem na avstrijskem Koroškem.Zahtevnost: Stellkopf sodi medsrednje zahtevne turne smuke.Nad planino Kröllalm moramo bitiposebno pazljivi zaradi morebitnihskoraj dve uri hoje. Ker je dostopiz doline Fraganttal zaradi dolžinekondicijsko razmeroma naporen, sena Rotwandeck udobneje povzpnemood koče Sadnighaus. Najvarnejeje vrh obiskati proti koncu zime, vmarcu ali aprilu, ko so strma pobočjaMagernigspitza, pod katerim potekavzpon, že splazena. Z malce srečein ob ustrezni časovni izbiri turenas med spustom pričaka najboljšipomladanski srenec.Nad sedlom Schobertörl v daljavi uzremo vrh Rotwandecka. Foto: Mitja PeternelAplazov, ki se lahko sprožijo zvzhodnega pobočja Stellhöhe. Vršnigreben je nekoliko izpostavljen,zato od nas terja nekaj dodatne previdnosti.V megli je orientacija nadizhodiščem ter nad planino RudenAlm zelo zapletena, zato je bolje, dase vzpona lotimo v lepem vremenu.Oprema: Za varno izvedbo ture namzadošča osnovna turnosmučarskaoprema. V nahrbtniku pa ne smejomanjkati plazovna žolna, lopata insonda.Nadmorska višina: 2852 mVišina izhodišča: 1876 mVišinska razlika: 1000 mIzhodišče: Koča Sadnighaus (WGS84: 46,954983, 12,960917). Do semse iz Ljubljane pripeljemo po avtocestiskozi karavanški predor mimoBeljaka in Spittala in jo zapustimo naizvozu za Lendorf. Skozi Obervellachin Winklern se pripeljemo doMörtschacha. Tu zavijemo desno vdolino Astental. Skozi kraja Vorderein Hintere Asten nadaljujemo po ozkiasfaltirani in zaviti cesti, ki nas polevem, zahodnem pobočju dolinepripelje do koče. Pred njo je urejenovečje parkirišče.AZahtevnost: Tura kondicijsko intehnično ni zahtevna. Še največ pozornostimoramo nameniti strmemupobočju pod planino Burgstalleralm,kjer je povečana nevarnost proženjasnežnih plazov.Oprema: Za varno izvedbo ture namzadošča osnovna turnosmučarskaoprema. V nahrbtniku pa ne smejomanjkati plazovna žolna, lopata insonda.Nadmorska višina: 2715 mVišina izhodišča: 1876 mVišinska razlika: 900 mIzhodišče: Koča Sadnighaus (WGS84: 46,954983, 12,960917). Do semse iz Ljubljane pripeljemo po avtocestiskozi karavanški predor mimoBeljaka in Spittala in jo zapustimo naizvozu za Lendorf. Skozi Obervellachin Winklern se pripeljemo doMörtschacha. Tu zavijemo desno vdolino Astental. Skozi kraja Vorderein Hintere Asten nadaljujemo po ozkiasfaltirani in zaviti cesti, ki nas polevem, zahodnem pobočju dolinepripelje do koče. Pred njo je urejenovečje parkirišče.Visoke Ture,skupina GoldbergKoča: Koča Sadnighaus, 1876 m,telefon 0043 4825 20050, e-pošta sadnighaus@aon.at,spletna stran www.sadnighaus.at. Odprta je tudi v časuturnosmučarske sezone od začetkadecembra do velikonočnih praznikov.Časi: Vzpon 3–4 ureSpust 0.45–1.15 ureSkupaj 3.45–5.15 ureSezona: Najprimernejši čas za obiskStellkopfa je v času koledarske zime,torej med decembrom in marcem.Če je snega veliko, sezono lahkopodaljšamo do aprila.Vodniki: Mitja Peternel: Najlepšiturni smuki avstrijske Koroške.Sidarta, 2011;Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer(Band 1). H. WeishauptVerlag, 1990;Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall:Schitouren-Atlas Südtirol & ÖsterreichSüd. Schall-Verlag, 2009;Günter & Luise Auferbauer: SchitourenParadies Österreich. Styria Verlag,2003;Robert Zink: Schitouren in den SüdalpenII. Carinthia Verlag, 2007.Zemljevid: Gasteiner Tal Goldberggruppe,Kompass 40, 1 : 50.000.Visoke Ture,skupina GoldbergKoča: Koča Sadnighaus, 1876 m,telefon 0043 4825 20050, e-pošta sadnighaus@aon.at,spletna stran www.sadnighaus.at. Odprta je tudi v časuturnosmučarske sezone od začetkadecembra do velikonočnih praznikov.Časi: Vzpon 3 ureSpust 1 uraSkupaj 4 ureSezona: Rotwandeck je najboljeobiskati proti koncu zime, torej vmarcu ali aprilu.Vodniki: Mitja Peternel: Najlepšiturni smuki avstrijske Koroške.Sidarta, 2011;Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer(Band 1). H. WeishauptVerlag, 1990;Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall:Schitouren-Atlas Südtirol & ÖsterreichSüd. Schall-Verlag, 2009;Günter & Luise Auferbauer: SchitourenParadies Österreich. Styria Verlag,2003;Robert Zink: Schitouren in den SüdalpenII. Carinthia Verlag, 2007.Zemljevid: Gasteiner Tal Goldberggruppe,Kompass 40, 1 : 50.000.|39|

Stellkopf, 2852 mOpis: Od koče Sadnighaus sledimopoložni poti v severovzhodni smeri,kjer mimo lično urejenih počitniškihhišk nadaljujemo proti planini Kröllalm,1961 m. Preden jo dosežemo,se pot celo malo spusti. Nad planinozavijemo levo in v severni smerinadaljujemo po dnu široke doline, kijo na obeh straneh obdajajo precejstrma, plazovita pobočja. Više sepobočje postavi bolj pokonci in naspelje proti planini Ruden Alm, 2405 m,ki jo obidemo po levi strani. Tu se svetpovsem položi. Po lepem kotanjastemsvetu gremo levo proti sedluButzentörl, 2714 m, ki leži severnood značilnega skalnatega vrha zimenom Stellhöhe, 2815 m. Na sedluzavijemo desno, do vrha pa nas loči leše nekoliko strmejše pobočje. Po njemdosežemo položen, vendar kratekgreben, ki je proti vrhu nekoliko izpostavljen.Na najvišji točki je postavljenjeklen križ zanimive oblike.Spust: Smučamo po poti vzpona. Prostranajužna pobočja nam ponujajoveliko različnih možnosti, med katerimisami izberemo najprimernejšo.Mitja PeternelAVisoke Ture,skupina GoldbergRotwandeck, 2715 mOpis: S parkirišča se odpravimo vseverovzhodni smeri do velike inpoložne planine Astner Moos, kjer nasna sončni strani doline pozdravijo ličnourejene hiške. Po urejeni tekaški progisledimo markacijam, ki nas usmerijoproti sedlu Schobertörl, 2360 m. Postrmem pobočju se v ključih vzpnemoproti koči na planini Burgstalleralm,2116 m, ki je vidna že od daleč. Nad njopo dnu doline nadaljujemo v isti smeriproti sedlu Schobertörl. Na sedlu seobrnemo levo proti severu in gremo posprva položnem, vendar razgibanemsvetu do začetka širokega vršnegapobočja, ki se proti vrhu postavi boljpokonci. Po njem v loku proti levi dosežemoneizrazit vrh Rotwandecka.Spust: Če si želimo turo popestriti, lahkopo presmučanem vršnem pobočjuzavijemo desno in v zahodni smeridosežemo široko uravnavo planineRuden Alm, 2405 m. Tu zavijemo protijugu in po široki dolini odvijugamoproti planini Kröllalm, 1961 m, od kodernas do izhodišča čaka le še položnoprečenje do koče Sadnighaus.Mitja Peternel|40|AVisoke Ture,skupina Goldberg

Z NAMI NA POTTurnosmučarski biseriGore nad kočo SadnighausSmuči počasi drsijo skozi mehko površino nedotaknjenebeline. Oble konice orjejo sveži pršič. Z lahkoto sepomikam proti svojemu današnjemu cilju, kljub temuda mi novozapadli sneg otežuje napredovanje. Misel nanepozabno nizanje zavojev me še dodatno motivira in ženedalje. Na snežni podlagi se mali kristali lesketajo v soncu.Za trenutek obstanem ter nemo opazujem. Lepo je.Tako lepo, da bi najraje ustavil čas indo neskončnosti užival v minljivemtrenutku. Vendar pa je vrh vednobliže, zato me še bolj vabi k sebi.Počasi nadaljujem z vzponom. Novegasnega je z višino vse več in smuči sevedno bolj pogrezajo vanj. Zato korakipostanejo krajši, saj se mišicam žepozna manjša utrujenost. Do križame loči le še kratek greben. Pogled naokoliške vršace me z mislimi vrača vpreteklost. Koliko zgodb je povezanihz njimi in koliko imenitnih dogodivščinše ostaja za prihodnost …Prvič pri koči SadnighausNa prostornem parkirišču pred kočoSadnighaus poleg oskrbnikovegaterenskega vozila sameva le vodniškikombi. Pozna se, da sem se na turoodpravil sredi tedna. Zgodaj je še inprvi sončni žarki so pravkar ožarilivrhove nad kočo. Ker je snega sredimarca še veliko, si smuči nataknemna noge poleg avtomobila in počasisledim sledem predhodnikov, s katerimismo si očitno izbrali isti cilj. Širokain položna pot se vije med skrbnourejenimi lesenimi hišicami. Nebo jepo prehodu vremenske fronte temnomodro in brez oblačka. Pokrajinskihmotivov, ki jih vestno beležim s fotoaparatom,mi nikakor ne zmanjka. Podplanino Kröllalm dohitim skupino zlokalnim gorskim vodnikom. Vljudnosi izmenjamo nekaj besed o snežnihpogojih in odpravim se dalje. Ob utiranjugazi v mehak sneg s pogledomBesedilo: Mitja Peternelraziskujem venec gora nad kočo inodkrivam smučarske cilje, ki sem jihdoslej poznal le s fotografij. Prvič semv tem koncu Visokih Tur in kar žal mije, da tega območja nisem obiskal žeprej. A v preteklosti nas je pot vednovodila proti najvišjemu vrhu Avstrijein preostalim tritisočakom v njegoviokolici. Za obisk manj pomembnih, asmučarsko zagotovo povsem enakovrednihciljev nad kočo Sadnighauspa je doslej vedno zmanjkalo časa.Pod tanko plastjo novozapadlegasnega so vidni ostanki plazovine, kiso se sprožili s strmega vzhodnegapobočja Stellhöhe v času zadnjeodjuge. Ker pa je danes mrzel zimskidan, za plazove ni nevarnosti.Nekoliko bolj strm zaključek dolineme pripelje na prostrano uravnavo,nad katero se prvič prikaže moj cilj.V položnem vzponu dosežem sedloButzentörl, s katerega je do temenagore le še nekaj korakov. Poleg križami vrh ponudi izjemen razgledna sosednje vrhove Visokih Tur.Značilna podoba prvaka Visokih Tur z vrhaHilmersberga Foto: Mitja Peternel|41|

znamenja vrh gore, nebo prekriva leše prosojna koprenasta oblačnost.Prve zavoje z vrha zaradi štrlečihskal opravimo bolj previdno, natopa se prične poezija vijuganja vsvežem pršiču. Razmere so odličnein Boštjana z Žigom prepričava še vobisk sosednjega vrha z imenom Kluidhöhe.Vriskanje ob spustu se poležešele v spodnjem delu, kjer je toplosonce snežno površino že prijetnoomehčalo. V gostišču Petersbrünnlzaključimo uspešno turo.Turnosmučarska sezona se zaključujeKonec aprila se z Borutom, Branetomin Jurijem ponovno odpeljemo protiVisokim Turam. Sezona se v temdelu Visokih Tur počasi zaključuje,a svoj trojček nad kočo Sadnighausbi rad dopolnil še z Rotwandeckom,katerega prostrano vršno pobočje mije padlo v oči ob vzponu na Stellkopf.Vzpon preko širokega prostranstva planineRuden Alm, zadaj Makernigspitze (levo)in Sadnig Foto: Mitja PeternelKer so pobočja Hilmersberga inMoharja obrnjena proti soncu, jesnega ostalo le še za vzorec, pa tudiStellkopf je pod planino Kröllalmže kopen. Naš cilj v spodnjem delukaže precej klavrno podobo, saj sobile padavine v zadnjem obdobjuredke. Vendar pa je nad planino Burgstalleralmsnega še dovolj. Zaradioblačne noči so bile temperatureprecej visoke in je ponoči pomrznilale tanka plast snežne odeje. Obvzponu proti sedlu Schobertörl smose še lahko gibali po njeni površini,saj tura poteka v senci skalnategaMagernigspitza. Na sedlu nas je skozikoprenasto oblačnost ogrelo še soncein nas dodatno motiviralo za zaključnidel vzpona. Sprva položna planjavase proti vrhu strmo vzpne, zato smozadnji del zaradi pomrznjene površinesnega opravili bolj previdno. Naneizrazitem vrhu brez običajnega znamenjanas je pričakal travnat otoček,ki je nakazoval konec smučarskesezone. S spustom nismo odlašali, sajsmo se že ob vzponu nekoliko prevečzamudili. Prvi zavoji na strmini sobili resnično prijetni, saj je bil snegrahlo odpuščen le na površini. Tudina prostranem, a položnem pobočjuv smeri trikotnega Magernigspitza seje še dalo narediti nekaj lepih zavojev.Pod sedlom Schobertörl pa skorjani več vzdržala in ob vsakem zavojusi se pogreznil globoko v razmočensneg. S planine Burgstalleralm smo leše iskali zaplate snega, po katerih bise pripeljali čim bliže parkiranemuavtomobilu.Okolica koče Sadnighaus polegopisanih smukov ponuja še nekajlepih smučarskih ciljev, ki so mordamanj obiskani, vendar nič manj zanimivi.Oskrbniška ekipa v koči je zeloprijazna do turnih smučarjev, zatopovabilo na daljše bivanje v koči nebo odveč. Naj vam opisani turnosmučarskicilji razširijo vaše smučarskoobzorje, predvsem pa ponudijo obilonepozabnih in varnih smučarskihzavojev. mINFORMACIJEKako do izhodišča: Do koče Sadnighaus se iz Ljubljanepripeljemo po avtocesti skozi karavanški predormimo Beljaka in Spittala in jo zapustimo na izvozu zaLendorf. Skozi Obervellach in Winklern se pripeljemodo Mörtschacha. Tu zavijemo desno v dolino Astentalter skozi Vordere in Hintere Asten nadaljujemo po ozkiasfaltirani in zaviti cesti, ki nas po levem, zahodnempobočju doline pripelje do koče. Pred njo je urejenovečje parkirišče.Koča: Koča Sadnighaus, 1876 m, telefon 00434825 20050, e-pošta sadnighaus@aon.at, spletnastran www.sadnighaus.at. Odprta je tudi v časuturnosmučarske sezone od začetka decembra dovelikonočnih praznikov. Ker je ciljev v okolici dovolj,nam koča lahko služi za prenočevanje ob koncu tednaali pa celo za daljši turnosmučarski dopust. Zaradivelike zasedenosti koče ob koncih tedna je predhodnarezervacija zelo priporočljiva.Vodniki: Mitja Peternel: Najlepši turni smukiavstrijske Koroške. Sidarta, 2011;Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer(Band 1). H. Weishaupt Verlag, 1990;Rudolf & Siegrun Weiss, Kurt Schall: Schitouren-AtlasSüdtirol & Österreich Süd. Schall-Verlag, 2009;Robert Zink: Schitouren in den Südalpen II. CarinthiaVerlag, 2007;Günter & Luise Auferbauer: Schitouren ParadiesÖsterreich. Styria Verlag, 2003.Zemljevid: Gasteiner Tal Goldberggruppe,Kompass 40, 1 : 50.000.Koča Sadnighaus, izhodišče za turne smukenad dolino Astental Foto: Mitja Peternel|43|

ČRNOGORSKE GOREDurmitor v sneguZimski vzpon na Čvorov Bogaz, 2152 mBesedilo: Vlado VujisićPokojni Branislav Cerović,človek, ki je najzaslužnejšiza razcvet planinstva naDurmitorju, za pisanje o njem,risanje zemljevidov in markiranjeplaninskih poti po pogorju, je dejal,da "predstavlja Durmitor najlepšo innajbolj zanimivo gorsko celoto v Črnigori". To vsekakor drži. V pogorjuDurmitorja je 48 dvatisočakov, odteh jih je kar 27 višjih od 2200 metrov.Durmitor očara s svojo lepoto v vsehletnih časih, vendar pa najsurovejšoMogočni Međed z vzpona na Čvorov BogazFoto: Vlado Vujisićin najveličastnejšo podobo pokažepozimi, okovan v sneg in led. Zimskemuobiskovalcu se zdi, da je v svojiledeno-snežni odeji veliko višji, kotje v resnici. Zato ga ljubkovalno radimenujem "Himalajski Durmitor".Željo je pomagal uresničiti MinaNeštetokrat sem hodil po Durmitorju,križaril po njegovih stezah, dolinah,prelazih, kotlinah, vrhovih, jezerihin soteskah in vendar dolgo nisemokusil pravega zimskega vzdušjatega veličastnega gorstva. Zato semse odločil, da se ob prvi ugodnivremenski napovedi povzpnem naenega njegovih vrhov. Kmalu se mi jeponudila priložnost. Izbral sem vrh vsrediščnem delu pogorja, s kateregase odlično vidijo vsi glavni in najvišjivrhovi Durmitorja, Čvorov Bogaz,2152 m. Čeprav ne spada med najvišje,je prav gotovo eden izmed najboljprikladnih vrhov za zimski vzpon vDurmitorju.Zimsko dogodivščino sem hoteldeliti še z nekom, zato sem prosilprijatelja Mino Šamšala iz Žabljaka,krajevno legendo in izvrstnegapoznavalca Durmitorja, člana durmitorskeGRS, da se mi pridruži. Zveseljem se je odzval mojemu vabilu.|44| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Mina izhaja iz zelo znane črnogorskedružine smučarjev Šamšal. Edennajbolj znanih vrhov v Durmitorju,Minin Bogaz, je celo poimenovan poMininem dedu, ki se je tudi imenovalMina. Z Mino sva se domenila, danaslednje jutro kreneva proti ČvorovemuBogazu.Po deviškem snegu proti vrhuZbudila sva se v prekrasno jutro, kije obetalo čudovit sončen dan. Iz Žabljakasva krenila proti Ivan Dolu, odkoder se je odprl prekrasen pogledna durmitorsko pogorje: Savin Kuk,Šljeme, Međed, Minin Bogaz inna oba kopasta vrhova ČvorovegaBogaza. Sneg je bil kompakten, zatoje bila hoja lahka, brez utrudljivegavdiranja. Hitro sva prišla do Mlinskegapotoka, od tam pa levo, sledečmarkacijam proti dolini Lokvice inBobotovemu Kuku. Po uri vzpenjanjasva prišla iz gozda. Pred nama se jeodprla širna zimska panorama durmitorskihvrhov. V kopnih razmerah bimorala nadaljevati po markirani potiproti dolini Lokvice, od tam pa zavitido Ledene peći in Oble Glave, odkoder vodi pot na Čvorov Bogaz. Kotizvrsten poznavalec Durmitorja pa seje Mina raje odločil za nemarkiranopot, ki je tudi najkrajši vzpon na tavrh.Kmalu sva z markirane steze protiLokvicam zavila desno in se začelapočasi vzpenjati po širokih snežnihpobočjih. Mina je gazil naprej, jazsem mu sledil. Kmalu sva na desnistrani zagledala mogočen zahodniPogled s Čvorovega Bogaza na vitki MininBogaz (levo) in prvaka gorstva Bobotov kukFoto: Vlado Vujisićobraz Međeda. Okovan v sneg inled je spominjal na velikane Alp.Ta prizor me je še bolj spodbudil,da sem lažje gazil in premagovalvišino. Malo više se je odprl pogledna Terzin Bogaz in njegov razbrazdanzaledeneli obraz, ki me je pustil brezsape. Po dveh urah vzpona sem žečutil rahlo utrujenost, Mina pa me jekot pravi gorski vodnik spodbujal:"Samo naprej, jaz se lažje vzpenjam,kot spuščam."Kako do Žabljaka?Žabljak, 1450 m, je turistično mestece z okrog pettisoč prebivalci. Je planinski in smučarski center podDurmitorjem. V mestu je nekaj hotelov, restavracij inbifejev, pošta, pekarna, supermarket, internet cafe,možno si je izposoditi kolo, veliko možnosti pa je tudiza najem zasebnih apartmajev in sob. Pod SavinimKukom in Šljemenom se nahaja tudi smučarskicenter.Prevoz do ŽabljakaZ avtomobilom ali avtobusom:Podgorica–Nikšić (55 km)–Šavnik (47 km)–Žabljak(37 km): 139 km.Podgorica–Kolašin (71 km)–Mojkovac (21 km)–Žabljak (67 km): 159 km.Z letalom: Ljubljana–Podgorica, nato z avtomobilomali avtobusom od Podgorice do Žabljaka.Z letalom do letališča Ćilipi pri Dubrovniku, natoz avtomobilom ali avtobusom do Žabljaka prekoNikšića in Šavnika ali preko Podgorice.|45|

Nadaljevala sva po spodnjih pobočjihČvorovega Bogaza proti vrhu ingazila sneg okoli vrtač na levi in desnistrani. Kadarkoli sva prišla do kakšnemanjše vzpetine, se mi je zazdelo, davidim vrh, vendar pa je bil vedno šenekoliko višje. Še kakšna ura gaženja!Vzpenjala sva se že tri ure in pol, ko seje z leve vedno bolj odpirala zahodnastran Međeda in Terzinega Bogazas sedlom Velika Previja med njima.Zimska pravljica na vrhuPo nadaljnjih petinštiridesetihminutah sva končno zagledala vrhČvorovega Bogaza že zelo blizu. Obkončnem vzponu proti vrhu se je prikazalavzhodna navpična stena VelikeRbatine in Bezimenega vrha za njo.Prvi je na vrh stopil Mina, kmalu nato|46| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012sem se mu pridružil še jaz. Prevzelome je neverjetno zadovoljstvo. Zaradite nepopisne deviške, a divje lepotesem se skoraj smejal in jokal obenem.Takrat sem začutil velik privilegij, dame je Durmitor velikodušno sprejelv svoje snežno kraljestvo. Na vrhunama je postalo jasno, da tukajže dolgo ni bilo nikogar in da svav tem delu pogorja čisto sama, karso izdajale najine stopinje v snegu.Ko sva se objela in si čestitala, mi jeMina rekel: "Tako lepega Durmitorjapozimi nisem doživel v vseh svojihpetdesetih letih vzponov nanj." Ta danje bil menda najlepši dan tiste zime, jezatrdil Mina. Na vrhu je pihal precejmočan veter, kar mi je povzročalotežave pri fotografiranju. Nekako mije le uspelo narediti posnetke, ki mibodo v trajen spomin na moj prvizimski vzpon v Durmitorju.Z vrha Čvorovega Bogaza semlahko občudoval skoraj vse glavnevrhove Durmitorja. Vsi so se mi zdeliblizu, kot bi bili na dosegu rok. Z levestrani, nad dolino Lokvice, so se vrstiliMeđed, 2287 m, Terzin Bogaz, 2303 m,Šljeme, 2455 m, Milošev Tok, 2426 m,Bandijerna, 2409 m, nad ValovitimDolom pa impresivni Minin Bogaz,2387 m, Bobotov Kuk, 2523 m, Bezimenivrh, 2487 m, in Velika Rbatina,2401 m. Proti severu sva lahko videlaOblo Glavo, 2303 m, in Crveno Gredo,2175 m, v daljavi pa planoto mestecaŽabljak. Za planoto se je kazal zgornjirob kanjona reke Tare.Za doživetje Durmitorja v vsemveličastju zimske idile je Čvorov

Bogaz res pravi cilj. Ta vzpon paje tudi najmanj nevaren vzpon vzimskih razmerah v Durmitorju, breznevarne izpostavljenosti plazovom innevarnih pobočij.Po pol ure počitka na vrhu sva tudizaradi močnega vetra začela sestopatipo poti vzpona. Seveda je bil spustbistveno manj naporen in hitrejši odvzpona in Mini je bilo žal, da s sebojni vzel turnih smuči. Blaga in oblapobočja so namreč idealen teren zaturno smuko. Po dveh urah sva prišlado Ivan Dola, od tam pa kar hitrodo Žabljaka. Zvečer sva občudovalafotografije belih lepot zimskega Durmitorja.Tudi v tem primeru je zameobveljal pregovor, da prve ljubezni nepozabiš nikoli. Moj prvi zimski vzponna Durmitor me je navdahnil še zaMeđed, Sljeme in Terzin Bogaz naddolino Lokvice Foto: Vlado Vujisićveliko kasnejših zimskih vzponovv tem prekrasnem pogorju.Kaj pomeni izraz bogaz?Bogaz je turcizem in pomeni ožino,žrelo, neprehodno pot. V krajih okoliDurmitorja se je beseda uporabljalaza lovsko prežo na divjad. V Durmitorjuso trije vrhovi z imenom bogaz:Minin Bogaz, poimenovan po MiniŠamšalu, Terzin Bogaz, po nekemuTerziji Tmušiću, ter Čvorov Bogaz poČvoru Baraninu. Osebe, po katerih sopoimenovani trije vrhovi, so bili čistoobičajni domačini, dobri gostitelji inznani lovci, znani pa tudi kot junakiINFORMACIJEČvorov Bogaz – zimski vzponSeverna stran kopastega Čvorovega Bogaza, 2152 m,se dviga približno 750 metrov nad planoto Žabljakain bližnjega Crnega jezera, jugovzhodna stran pa naddolino Lokvice, medtem ko se strma južna skalnatastran dviguje nad ledeniško krnico Biljegovega Dola.Zaradi svoje centralne lege v gorstvu je Čvorov Bogaznajbolj zanimiv in najbolj privlačen vrh za zimskivzpon v Durmitorju. Blaga pobočja brez izpostavljenihodsekov so idealna za turno smuko.Višinska razlika: Okoli 750 m od mesteca Žabljak dovrha Čvorovega Bogaza.Izhodišče: Kamp Ivan Do.Opis vzpona: Turo pričnemo v kampu Ivan Do, tridesetminut vožnje po asfaltni cesti iz Žabljaka. Iz Ivan Dolanas stezica vodi v gozd in nas kmalu pripelje do belehišice oziroma mlina, ki ga poznajo pod imenom Mlinskipotok. Pred mlinom se na levi odcepita poti za BobotovKuk in Lokvice, na desno pa poti do Ališnice in Planinice.Nadaljujemo po stezi na levo za Bobotov Kuk in dolinoLokvice, ki se postopoma dviga skozi listnati in iglastigozd. Po približno uri vzpona pridemo iz gozda in prednami se razkrije široka panorama vrhov Durmitorja:zahodna stena Međeda na levi, Minin Bogaz za njimin pobočja zaobljenega Čvorovega Bogaza na desni.Ne nadaljujemo po markirani stezi v smeri Lokvic,temveč zapustimo markirano stezo v desno proti ČvorovemuBogazu. Sledi enakomeren vzpon po njegovihprostranih pobočjih. Po treh urah in pol prispemopod vršna pobočja. Čvorov Bogaz ima dva vrhova, odkaterih je desni višji. Zato se pri vzpenjanju orientiramoproti njemu. Kmalu pridemo do mesta, kjer lahko nadesni vidimo severno steno Velike Rbatine, 2401 m,in Bezimenoga Vrha, 2487 m, za njo. Od tod do vrha ješe deset minut vzpona. Vrh nas nagradi z veličastnopanoramo Durmitorja.Sestop: Sestopimo po smeri vzpona.Časi: Žabljak–Ivan Do 30 minIvan Do–konec gozda 1 uraKonec gozda–vrh Čvorovega Bogaza 3 ureSestop 2.30 ureSkupaj vzpon 4 ureSkupaj 6.30 ureSezona: Od januarja do aprila. Zaradi daljšega dneva,boljših vremenskih pogojev in kompaktnega snega jenajboljši mesec marec.Težavnost: Tehnično nezahtevna tura, brez izpostavljenihdetajlov in nevarnih odsekov. Zaradi dolžine jenekoliko naporna. Vzpona se lotimo ob dobri vidljivosti,ker je v megli skoraj neizvedljiv.Gorska vodnika: Član GSS Durmitor Batrić Grbović,GSM +382 67 572 351, in član GSS Durmitor MinaŠamšal, GSM +382 69 497 625.Vodnik: Branislav Cerović: Durmitor i kanjon Tare,Beograd 2003.Zemljevida: Branislav Cerović: Durmitor, planinskakarta, 1 : 25.000;Magic Map: Crna Gora, 1 : 370.000.plemenitega srca. Te odlike so vpreteklosti zelo cenili in ljudi, ki so jihkrasile, izjemno spoštovali ter jim namenjaliposebno mesto v skupnosti. m|47|

VELIKANI KLASIČNEGA ALPINIZMAV gore brez vodnikaLudwig Purtscheller (1849–1900)Besedilo: Janez Turk|48| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Razvoj sodobnega gorništva inalpinizma sega v 19. stoletje, koso ljudje zgolj iz raziskovalnihin pustolovskih vzgibov začeli zahajativ gore, tudi na zahtevnejše vrhove.Obiskovalci vrhov v visokogorju sobili takrat večinoma "turisti" oziromamestni ljudje, ki so se teh podvigovlotevali v spremstvu gorskih vodnikov– domačinov. Slednji so sevedagore zelo dobro poznali in so skrbnopazili na varnost svojih "gospodov".Spremstvo vodnikov je koristil tudivsem nam dobro znani rojak, sicervzgojen v nemškem duhu, dr. JuliusKugy.Le redki pa so bili tisti, ki so si natežavne vrhove upali povzpeti sami,brez pomoči vodnikov. Prvi alpinistsamohodec v Vzhodnih Alpah jebil brez dvoma naš Valentin Stanič(1774–1847). Bil je prvopristopnik naWatzmann, 2713 m, leta 1800, Pramaggiore,2478 m, Clapsavon, 2462 m,Ludwig Purtscheller(vir: Italo Zandonella Callegher, 2003)leta 1826 ali 1827 in na številne drugevrhove. Za njim je nastopila nekakšnapraznina, minilo je pol stoletja,preden so s svojimi gorskimi dejanjizačeli izstopati Ludwig Purtschellerter brata Otto in Emil Zsigmondy.Skupaj so opravili številne težke alpinističneture po Alpah, običajno brezspremstva vodnikov. Po njihovemzgledu se je samohodstvo v Alpahpočasi razmahnilo. Vsi trije so biliKugyjevi tesni prijatelji, njihove značajskepoteze je Kugy v svojih knjigahnatančno opisal.Začetki v slovenskih gorahLudwig Purtscheller se rodil leta1849 v Innsbrucku. Ker je bil doma izskromne družine, je le s težavo prepričalstarše, da so ga poslali v šole,najprej v Innsbruck, nato v Roveretovzhodno od Gardskega jezera (topodročje je bilo takrat del avstro--ogrske monarhije). Tam se je odličnonaučil italijanskega jezika, ki ga jetudi zelo vzljubil. S šestnajstimi leti jeodšel s trebuhom za kruhom, pot gaje pripeljala v Beljak. Zaposlil se je vElferkofel/Cima Undici, 3092 m. Purtschellerin brata Zsigmondy so preplezali vse špice vgrebenu od desne proti levi. Foto: Matija Turk|49|

plajberškem rudniku in se podrobnoseznanil z geologijo, predvsem mineralogijo.V tistem času se je povzpelna svojo prvo goro – Dobrač. Ker jebil izobražen, je v rudniku opravljalpredvsem pisarniška (trgovska) dela,vendar je ljubil svež zrak in neokrnjenonaravo. Bil je atletske postavein odločil se je za poklic učiteljatelovadbe, za katerega se je izšolal vGradcu. Pri 23 letih je leta 1872 prišelv Celovec, kjer je ostal dve leti, natopa se je ustalil v Salzburgu. V časubivanja v Celovcu se je začel resnejezanimati za gore. Prva gora, na katerose je tedaj povzpel, je bil Obir, sledileso Kepa in številne druge gore v Karavankah.Nato je splezal na številnepomembne vrhove v Karavankah,Kamniško-Savinjskih in JulijskihBarre des Ecrins, 4101 m, nad ledenikom BlancFoto: Vladimir HabjanAlpah, torej so bile prav slovenskegore tiste, ki so začrtale njegovonadaljnjo življenjsko pot.Počasi so začele prihajati navrsto vse težje ture in leta 1875 prvitritisočak Hochalmspitze (3360 m).Seznanil se je z bratoma Zsigmondyin postali so nerazdružljivi prijatelji,družil pa se je tudi s Karlom Blodigom,Karlom Schulzom in HeinrichomHessom – urednikom glasilanemškega planinskega društva(Mittheilungen des Deutschen undÖsterreichischen Alpenvereins).Podvigi v Alpah in prvenstvenivzpon na KilimandžaroPurtscheller in brata Zsigmondyso kot prvi brez pomoči vodnikovopravili vzpone na številne težavnevrhove, kot so Mala Cina, 2857 m,Croda da Lago, 2709 m, Zwölferkofel,3094 m, Elferkofel, 3092 m, Dreischusterspitze,3152 m, Monticello,2802 m, Hohe Gaisl, 3146 m, SassMaor, 2814 m, v Dolomitih, Ortler,3905 m, Monte Rosa čez vzhodnosteno, prečenje Matterhorna, 4478 m,grebena La Meije, 3984 m, in Bietschorna,3934 m, itd. Purtschellerse je drugi vzpel preko 1800 metrovvisoke vzhodne stene Watzmanna,2713 m.Udejstvoval pa se ni le v Alpah. Leta1889 je skupaj s Hansom Meyerjemopravil prvi pristop na najvišjivrh Afrike Kilimandžaro, 5895 m.Na njegovo teme je stopil prav na svojštirideseti rojstni dan. Leta 1891 jeprišla na vrsto ekspedicija v Kavkaz,tedaj se je povzpel na Elbrus, 5642 m,najvišji vrh Evrope.Skupaj s Hessom sta napisalavodnik po gorah Vzhodnih AlpDer Hochtourist in den Ostalpen.Po njegovi smrti pa mu je Hess posvetilknjigo z naslovom Über Fels undFirn (V skalah in ledu).|50| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Purtscheller se je v Alpah povzpelna več kot 40 vrhov, višjih od 4000metrov, stal je na vrhovih 1700 različnihgora. Še za današnje čase je takšendosežek nekaj izjemnega. Njegovoživljenje je bilo pač posvečeno goram.Elferkofel in ZwölferkofelPurtscheller in brata Otto ter EmilZsigmondy so bili v svojem časuverjetno najboljša plezalska naveza.Skupaj so opravili nekatere izjemnotežke ture. Bili so tudi izredno dobriprijatelji, kar je gotovo pomembnovplivalo na njihove plezalne uspehe.Zanimivo, saj je bila med njimi karkrepka razlika v letih: Purtschellerje bil kar deset let starejši od Otta indvanajst od Emila. Kugy piše, da sose odlično dopolnjevali. Emil je bildrzen načrtovalec podvigov in priizvrševanju plezalnih ciljev odločenter tudi neustrašen, Purtscheller je bilsilno izkušen, jekleno trd garač, Ottopa zvesti pomagač in čuvar varnostinaveze. Nekatere njihove smeri soskoraj neponovljive, kot na primertista na gori Elferkofel/Cima Undici,3092 m, v Dolomitih, na katero so sekot prvi povzpeli brez vodnika leta1882. V hudi megli so zgrešili normalnipristop, ki ga je tri leta prej odkrilsloviti gorski vodnik iz Sextna MichelInnerkofler in je do tedaj predstavljaledino smer na vrh. Gora je nekakšenoster greben, ki ga tvorijo številni navpični,močno krušljivi stolpi in špice.Ker zaradi megle niso vedeli, kateristolp je najvišji, so preplezali pravvse, dokler niso dosegli najvišjega znezgrešljivim kamnitim možicem.To in še nekatera druga njihovadejanja bi danes lahko imeli zaneodgovorna. Vendar moramorazumeti, da je bila omenjena trojicapo sposobnostih daleč pred svojimčasom. Le redko kateri sodobni alpinistbi jim lahko sledil, še posebno čeupoštevamo, s kakšno borno opremoso plezali, velikokrat v težkih razmerah(megla, mraz, v krušljivi skali,Alpe so bile pred sto leti veliko boljzasnežene kot danes), brez varovanjaali s slabim varovanjem, kot je bilo vtistih časih in razmerah običajno.Na sestopu z Elferja jih je ujelanoč. Naslednje jutro, po mrzlem invlažnem bivakiranju visoko naddolino, je neutrudni in hudomušniPurtscheller s prstom pokazal nasosednjo goro Zwölferkofel/Crodadei Toni in predlagal: "Ali se sedaj kartakoj povzpnemo še nanj? Saj vendarnismo utrujeni!" Na Zwölferkofel, kije eden izmed najtežavnejših tritisočakovv Dolomitih, so se res povzpelidva dneva kasneje, ponovno v meglenemvremenu.Tako so plezali Purtscheller in brata Zsigmondy.(vir: Italo Zandonella Callegher, 2003)|51|

Nekaj dni kasneje, 26. julija, je trojicaopravila prvi vzpon na Monticello,2803 metrov visoko in izredno težkodostopno goro v Marmarolah. Sestopje potekal v dežju in mrazu. V tistihčasih vremenskih napovedi seveda nibilo, vreme pa se v gorah, še posebnov Dolomitih, hitro spreminja.Tragedija na La Meije inkonec trojne navezeKasneje se je Purtscheller skupaj zbratoma Zsigmondy osredotočil naZahodne Alpe in Dauphinejo. Povzpeliso se na Barre des Ecrins, 4101 m,in opravili prvo prečenje La Meije,3984 m, brez spremstva vodnika.Skupna pot te izredne in nerazdružljivetrojice se je končala leta 1885, koso se poskušali na La Meije povzpetiše z južne strani. Emil Zsigmondy seje pri svojih rosnih, še nedopolnjenih24 letih na tej turi tragično ponesrečilin odšel med legende, spomin nanj jedobil kar mitske razsežnosti. ZvestiPurtscheller se je po svojega mrtvegaprijatelja vrnil leto kasneje in gaskupaj s petimi ljudmi prinesel napokopališče v kraju Saint Christophe,kjer je še danes njegov grob.Otto Zsigmondy, ki je po bratovismrti prenehal s težkimi turami, jeo Purtschellerju zapisal: "Bil je zeloskrben do drugih, vedno je bedel nadšibkejšimi soplezalci in jim odstopilvodo ter podobno. Pri bivakiranju vgorah in počitkih v strmih stenah jedrugim odstopil boljša mesta, sebi padoločil slabša."Veliki alpinist s toplim srcemMed bivanjem v Beljaku in Celovcuter na turah po slovenskih gorah se jePurtscheller po vsej verjetnosti dobroseznanil tudi s Slovenci in njihovimjezikom. V enem izmed svojih člankov,kjer razlaga toponime v Visokih Turah,se še posebno razpiše o prebivalcihtamkajšnjih dolin in o slovanskemizvoru mnogih krajevnih imen.Tako poudarja, da je bila vzhodnaTirolska v 7. stoletju poseljena skarantanskimi Slovani. Svoje sledi sopustili predvsem v Pustriški dolini inv dolinah Zillertal, Inntal in Wipptal.V vzhodnem in južnem delu gorskeskupine Grossvenedigerja in v dolinahna severu Visokih Tur najdemo velikokrajevnih imen slovenskega izvora,gre za imena krajev, gora, planin,potokov ter za hišna imena.Purtschellerja njegovi prijateljiopisujejo kot izredno skromnega,radodarnega in preprostega človeka.Njegova skromnost je bila že pregovorna,imel pa naj bi tudi izjemen čutza revne. Znani alpinist Karl Blodig,ki se je prvi povzpel na vse evropskeštiritisočake, je o njem zapisal, da jevsakemu človeku še tako neznatnouslugo hotel obilno poplačati, tudi zdenarjem. Po njegovem pisanju sodeč,je bil tudi Purtscheller vse prej kotpremožen. Zelo verjetno je večinoprisluženega denarja porabil za pot dogora, za kakšne druge stvari v življenjuga niti potreboval ni. Gore in svoboda,ki jo je doživljal v njih, so bile tisto, karmu je v življenju pomenilo največ.Kugy je v svojih spominih naPurtschellerja zapisal, da mu je ta karnekako zavidal njegov način gorništvas spremstvom gorskih vodnikov –domačinov: "Kako vam zavidam vaš|52| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

ODPRAVA NA ACONCAGUO 1982Alpinistovi spominiObletnica uspešne primorske odpraveBesedilo: Igor ŠkamperleJanuarja letos je minilo trideset let,kar je odšla na pot Prva primorskaalpinistična odprava z namenom,da bi se povzpeli na najvišjo goroobeh Amerik, Aconcaguo, 6.975 m, kise pne v Andih na meji med Argentinoin Čilom. Celoten načrt je bil resenin lotili smo se ga na star način, to sepravi z vsestransko pripravo, dogovori,dokaj zapleteno organizacijo, paseveda z zavzeto telesno in psihičnopripravo, saj nas je čakala gora, ki jenihče od nas ni neposredno poznal,s svojo višino in zahtevnostjo pa je vsvetu uživala visok ugled. Njena tritisoč metrov visoka južna stena, vkateri se stikajo skalni odseki, snegin strma ledišča, ledni slapovi inveliki seraki, ki se občasno premikajoin lomijo, preden klade, velike kotmestna hiša, zgrmijo v prepad, nam jebila plezalni cilj, ki je takrat za večinood nas presegal izkušnje, kakršne smoimeli dotlej. Preko mogočne stene se jev osrednjem delu vila le ena, Francoskasmer, ki jo je preplezal tudi Messnerin smo jo nekateri želeli ponoviti.Po vitkem stebru, ki se v neposrednibližini pne naravnost na skoraj enakovisok južni vrh, pa so prijatelji, v eni ali|54| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012Primorska odprava v južno stenoAconcague leta 1982 Foto: Dani Felcdveh navezah, želeli preplezati novosmer. Ekipi odprave so se pridružilialpinisti, ki so imeli "skromnejši" cilj,povzpeti se na glavni vrh po Poljskismeri, ki se vije po manj zahtevnemvzhodnem pobočju gore.UspehOdprava, ki je januarja 1982 odšla napot, se je po dobrem mesecu vrniladomov vsestransko uspešna. Navezi(Ivan Rejc, Pavel in Peter Podgornik,Zlatko Gantar) sta v dolgotrajnemvzponu preplezali zelo zahtevno,hudo strmo in resnično drzno smer postebru na južni vrh. S tem je bil rešenglavni "problem" te mogočne stene.Drugi dve navezi (Milan Černilogar,Miroslav Svetičič, Bogdan Biščak injaz) smo razmeroma hitro zmoglipreplezati Francosko smer in se poštirih dnevih bivanja in plezanja v steniz vrha spustili na položnejšo severnostran. Kolegi, namenjeni po Poljskismeri, so prav tako prišli na vrh in seuspešno vrnili v bazni tabor. V njemsta, požrtvovalno in zavzeta za skupnostvar, ostala in skrbela vodja odpraveŽarko Trušnovec in zdravnik JožeAndlovic. Natančna in skrbna pripravaje obrodila želene sadove. Ne nazadnjeje šlo tudi na simbolni ravni za poskus,da se pri zahtevnejših vzponih v gorahob bok alpinistom, ki so pri nas dotlejizhajali iz Ljubljane in z Gorenjske(Kranj, Kamnik, Tržič, Mojstrana),postavimo tudi primorski ljubiteljigora. Nekatere naveze so v tistih letihopravile zahtevne vzpone in tako smose zbrali gorniki in plezalci iz Idrije,Tolmina, Nove Gorice, Krasa in Postojne,kateri sem takrat, čeprav Tržačan,pripadal tudi sam. Podviga smo selotili pogumno in samozavestno. Priorganizaciji nam je pomagal gospodMurovec iz Idrije. Plezalne zahtevnostijužne stene Aconcague so bile sevedaneznanka, kar me je, vsaj osebno,močno vznemirjalo in tudi plašilo.Brata Podgornik sta v tistem času prinas in v Alpah opravila nekaj zahtevnih,vrhunskih vzponov tako poletikot pozimi. Naj priznam, da sta, kljubpovezovalni vlogi, ki jo je opravil vodjaŽare Trušnovec, zavzet in s pomočjovedno prisoten na vseh področjih, kispremljajo takšno pot, bila prava dušaodprave brata Podgornik. Z izkušnjoalpinista in darom za komunikacijosta že pred samim odhodom vlivalazaupanje in podzavestno krepila moč,da se mi je zdelo, da zmoremo vzponin preko stene splezati na visoko goro.Neizkušen mladeničBil sem mlad, star devetnajst let, in sprijateljem Bogdanom resnejših izkušenjv velikih stenah nisva imela. Opravilasva nekaj spodobnih vzponovv domačih stenah, se navdušila inspoznala plezanje v lednih slapovih,zmogli smo priti čez Triglavsko stenopozimi, preplezala sva ledno smer vsteni Les Courtes v Zahodnih Alpah,vse skupaj pa je bila le skromnabera vzponov v primerjavi z goro,v katero smo odhajali. V Trstu semkupil Messnerjevo knjigo Stene svetain v njej prebral, da sodi južna stenaAconcague med velikanke, ki zaradisvojih mer in višine pripada drugačniskupini, kakor znameniti gorski biseri

v Alpah. Visoka je tri tisoč metrov inširoka več kilometrov, začenja pa sena višini, kjer se Eiger ali Matterhornkončata. Poleg tega jo zapolnjujejobobnenje lednih skladov, vetrovi,velika osamljenost sredi pustinj ingorske puščave, kar ustvarja posebnovzdušje. Kljub temu da je s severnestrani lahko dostopna, nudi plezanje vnjeni južni steni veličastno in pristnogorsko izkušnjo, izzivalno za vrhunskealpiniste, kajti vzpon zahteva plezalnoodličnost, veliko izkušnjo in mnogonavdušenja.PripraveTakšne in podobne opise sem prebiralv Messnerjevi knjigi, se veselil odhodain hkrati tudi malo trepetal. Kaj pomeniplezati čez serake? Kako je videti, čemoraš ostati v steni tri ali štiri dni? Sevzpenjati, a tudi spati in kaj pojesti nasnegu in v svoji spalni vreči? Vse, karohranja življenje, moraš imeti pri sebi,razen snega, ki daje vodo. Največ mislipa smo namenjali plezalnim težavam vskali in ledu. Bom zmogel?Tisto jesen (1981) sem prišel na študijv Ljubljano in kmalu navezal stik zosebami, ki so spremljale alpinističnodogajanje. Franci Savenc me je sampoiskal in me naredil za svojega sodelavca.Iz Trsta sem mu lahko prineselkopije člankov, ki so izšli v slovenskihrevijah v Argentini, ki se jih v Slovenijitakrat ni dalo dobiti, vsebovali pa soporočila o plezalnih vzponih našihrojakov, Arka, Bertonclja in drugih,ki so po vojni odšli z emigracijo inohranjali visoko kakovost alpinističnedejavnosti. Bolj kot zgodovinska dokumentacijame je takrat presenetila, mekrepila in dajala pogum velika pozornost,ki so jo nekoliko starejše osebe prinas namenjale alpinizmu, razčlenjenostdejavnosti in dokumentarna skrb. Tuditi prijazni stiki s kolego Savencem, kisva jih ohranila do danes, priložnostnosrečanje v živo s Tonetom Škarjo,Alešem Kunaverjem, ki mi je pustil vtisdostojanstvenega gospoda, pri katerempa si takoj začutil, da ve, kaj pomeni bitiv steni, pa s takrat zame legendarnimStanetom Belakom - Šraufom, ti prvi inle bežni, a vendar živi stiki so mi dalivtis, da mnogi ljudje, tudi starejši odmene in resnejši, poznajo, cenijo inspoštujejo plezalne dejavnosti v gorah.Dobil sem vtis, da zahtevni vzponiresnično nekaj pomenijo: niso lesprotni športni rezultat trenutnih želja,ampak jih širša skupnost vrednoti kotznak vztrajnosti, spretnosti in poguma;zreli in razumni ljudje jim polagajopozornost in pomenijo torej nekaj več,kakor le osebno veselje nad lepoto vgorah in željo posameznika, da bi seuveljavil. Meni, takrat mladeniču, sobile to pomembne in tudi prijetne ugotovitve,ki so me spodbujale v pripravahna vzpon. Resno sem treniral, tekal naŠmarno goro in Rožnik. Z Bogdanomsva novembra in decembra opravilanekaj spodobnih kondicijskih tur: poTschadovem stebru čez steno Travnika,sestop na Vršič in potem še isti večerna Bivak I. Na Oltar pa na Ponce nadTamarjem, kjer sva, malo za šalo inprecej zares, preizkusila, kako je spativ vreči na snegu pri minus petnajstihstopinjah.OdhodPotem smo odšli. Prvič sem letel zletalom in zdelo se mi je kar prav, da toni "kar nekaj", ampak pravi polet čezocean. V Argentini je bilo poletje, rojakiso nas zelo lepo sprejeli, naše misli paso bile, hočeš nočeš, vendarle usmerjeneskoraj izključno v goro in steno,ki nas je čakala. Ko smo se po peščenimoreni in dolini potoka Horcones povzpelido ledenika pod steno in postavilitabor, se je začela tista prava zgodba,ko si rečeš: tako, zdaj sem tu. ProstorPlezalec v snežnem metežuFoto: Peter Podgornikse zgosti, zdi se omejen na izbranicilj, goro, ki ždi nad tabo, in na svojonotranjo duševno dinamiko; toda v tejzgoščenosti ima človek občutek, da jeves veliki svet zdaj doživljajsko zgoščenprav tu. Vse drugo je nebistveno. Spremenise tudi zaznava časa; ta se nekakoupočasni. Zdaj, po tridesetih letih, semi zdi, da smo tam, v taboru pod steno,prebili zelo dolgo, skoraj eno celoživljenje. Ritem dogodkov pa sam odsebe zdrsne na mala in skoraj obrednaopravila; motrenje, klepet, pripravahrane, skrb za vodo, popoldanski čaj,topla skodelica, ki ogreje prste na rokahin nadomesti vir gretja. Tam zgoraj niveč grmovja niti drv, da bi lahko kurili.Vsi vtisi se zelo zgostijo. V takšnempoložaju začutiš tudi ritme in glasoveokolja, predvsem gore, ki ima pravtako svoj urnik (ko se lomijo seraki,sprožajo plazovi), kakor bi prihajal vstik z globokim dremežem velikegabitja narave. Kdor hodi v gore, pozna taobčutek. Danes, ko smo ujeti v mrežonenehnih šumov in komunikacijo, semi zdi izkušnja "odmika" in prisluha|55|

tišini, ki nas edina zares nauči slišatiutrip naravnega bitja, toliko bolj dragocenain potrebna. Gore in njihov svet soresnično učna pot, za vse življenje.Že prve dni, ko smo s prvimi izvidnicamiin sprehodi v svojih glavah inobčutjih zarisali široki zatrep doline inokoliške grebene, smo začeli z aklimatizacijskimiturami. To je zelo pomembno.Ko smo v manjši skupini odšli nabližnje sedlo, nekje do višine pet tisočmetrov, sem doživel pravi šok in skorajobupal. Napor je bil tolikšen, da nisembil za nikamor. Zadihanost drugih meje tolažila, da morda nisem le jaz kriv.Razumni Peter se je smejal in povedal,da je to normalno na prvi aklimatizaciji.Po vrnitvi in odmoru v taboru smovzpon, tokrat v večji skupini, ponovili inse povzpeli na bližnji Mirador, 6089 m.Tokrat je šlo bistveno lažje. Na njegovemvrhu smo nekateri kar prespali.Naslednja učna lekcija: neverjetno, kajvse človek zmore in kako je to našečloveško bitje prilagodljivo. Miselno intudi telesno. Zdelo se mi je, da se lahkoskoraj vživim v odlome granita in koseledu, ki bivajo tam zgoraj.PrijateljiNekaterih prijateljev, s katerimi smodelili napore, utrujenost in pričakovanja,danes ni več med nami. Poleg zdravnikaAndlovica mislim na MiroslavaSvetičiča - Slavca ter Pavla Podgornikain Tamaro Likar. S Tamaro, ki je bila letoali morda dve starejša, sva se na poteh vgorah večkrat srečala, izmenjala nekajbesed, pogledov in bil sem vesel, da jez nami na odpravi. Kakor vsi, ki resnoplezajo, je bila tudi ona do sebe stroga,asketska in primerno ambiciozna.Alpinist je podoben polarni živali, ki seprilagodi ostremu okolju; če ni takšen,se takšne dejavnosti sploh ne moreiti. Zdelo se mi je dobro, da je Tamaraz nami, kakor bi podzavestno čutil,da je poleg moških kretenj, skalnemorene, visokih hladnih vrhov tja doneba, črnih skal in belih ledenikovnavzoča tudi ženska anima. Ves čas jebila živo prisotna, v Tamarini podobi,neodvisno od tega, kaj in koliko smo seskupaj pogovarjali. Še isto poletje, ponaši vrnitvi, sta s Pavletom umrla v steniMalega Koritniškega Mangarta. Tikpod vrhom stene ju je po celodnevnemplezanju v dežju konec junija ujela noč zohladitvijo s snegom, v kateri sta od izčrpanostipodlegla. Nekaj tednov po temžalostnem dogodku sva z BogdanomSmeri v južni steni Aconcague v letu 1982:1. Francoska smer (1954) – prva smer v steni2. Argentinsko-avstrijska smer (1966)3. Argentinska smer (1966)4. JV greben (1966)5. Messnerjeva – Tirolska varianta Francoskesmeri (1974)6. Japonska izstopna varianta Francoske smeri (1981)7. Slovenska vstopna varianta Francoske smeri (1982)8. Jugoslovanska – Slovenska smer (1982)Vrisi: Peter PodgornikFoto: Jože Andlovic|56| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

čez Aconcaguo in smo se jih bali, pani bilo. Fantom v južnem stebru je šlopočasneje, kar je razumljivo, saj soimeli zahtevnejše plezanje. Bili smoutrujeni, vendar človek vztraja inbližnji rob stene se nam je nasmihal.Dobesedno, saj je nanj žarela svetlobanizkega sonca in kovinskega neba,ki se ga tam zgoraj resnično skorajdotikaš. Toda čas teče in na vrh smose prekobalili šele pozno popoldnev megli. Izčrpani, zmedeni, malov drugem stanju. Po grebenu smostopili na sam vrh, nato pa že v temimalo nižje, na severni strani, ki jebila večinoma kopna, med skalamipoiskali prostor za bivak. Mraz je bilO odpraviCilji odprave na Aconcaguo so biliponoviti Francosko smer v južni steni,splezati po novi smeri po južnemstebru na južni vrh, ponoviti Poljskosmer v vzhodni steni in pristopiti navrh po severni strani. Plezalci so bilizbrani iz večine primorskih odsekov,odpravo je vodil Žarko Trušnovec,Jože Andlovic pa se je odprave udeležilkot zdravnik. Odprava je trajala od2. 1. 1982 do 5. 2. 1982.Potek odpraveOd 2. 1. do 3. 1. smo potovali izZagreba preko Züricha v BuenosAires. Tam so nas prisrčno sprejeliin gostili slovenski izseljenci klubaTriglav. Kasneje smo bili v Mendoziobveščeni o novi Japonski smeri(Tsuneo Hasegawa – solo), preplezanipozimi leta 1981 po centralnemozebniku med obema vrhovomaAconcague, o vzponu so poročali tudinjihovi mediji. Da je takrat prišlo doneljube pomote, smo odkrili šele preddvema letoma, ko je ameriški plezalecpreplezal novo smer po centralnemozebniku. Hasegawa je tam zaresposkusil, a se je zaradi objektivnih nevarnostiumaknil v Francosko smer intakrat torej opravil zimsko ponovitevle-te. Bralec bo lahko v naših takratnihprispevkih opazil omenjeno Japonskosmer po centralnem ozebniku.V Mendozi smo nakupili vsepotrebno skupaj z andinistom LuisomAlbertom Parrajem, ki je s svojo turističnoagencijo organiziral pot naprejproti goram. 6. 1. smo odpotovali 180kilometrov daleč do Cruz de Canja,v koči andinista Fernanda Grahalesapripravili tovore in prespali. Naslednjejutro smo začeli s pristopom podjužno steno do Plaza Francia, 4200 m,in naslednji dan postavili bazni tabor.Pridruženi član odprave Janez Aljančičje odšel sam pod severno stran gore naPlaza de Mulas, 4300 m, in v naslednjihdneh opravil vzpon po severni strani(Ruta Norte) na vrh Aconcague.Ekipa Borut Slapernik, Dani Felc,Marjan Olenik, Miro Škapin in TamaraLikar je 15. 1. odšla z vso potrebnoopremo iz baze pod južno steno prekosedla Relincos, 5100 m, in sestopilapod vzhodno steno. Njihov vzponje potekal preko neskončno dolgevzhodne stene, čez Poljski ledenikna glavni vrh Aconcague, kamor sostopili 23. 1. V dolino so sestopali poseverni strani gore na Plaza de Mulasin po dolini Horcones do Confluecie.Ekipa Bogdan Biščak, Igor Škamperle,Milan Černilogar in MiroslavSvetičič - Slavc je v dneh od 19. 1. do22. 1. ponovila Francosko smer v južnisteni gore. Vstopili so po novi vstopnivarianti, nadaljevali po Francoskismeri in izstopili po Messnerjeviizstopni varianti na sedlo, od koderso dosegli glavni vrh in sestopili naseverno stran gore.Ekipa Ivan Rejc, brata Pavel in PeterPodgornik ter Zlatko Gantar je v dnehod 20. 1. do 28. 1. preplezala novo smerpo južnem stebru na južni vrh Aconcaguein sestopila na severno stran gore.Plaz, ki je 18. 1. ponoči odnesel velikPod serakom Foto: arhiv Igorja ŠkamperletaBesedilo: Peter Podgornikdel opreme, spravljene pod smerjo, jedelo te ekipe resno ogrozil. Tovariškapomoč in stara oprema pod steno terv spodnjem delu Francoske smeri stadelno nadomestili izgubljeno. Takratsmo novo smer imenovali Jugoslovanska,toda v večini literature in vmedijih se je smeri po južnem stebruprijelo ime Slovenska. V Argentini soza smer imeli svoje ime, in sicer DirettisimaSur-Sur.29. 1. smo sestopili v civilizacijo, vBuenos Airesu so nas spet gostili izseljenci,domov pa smo se vrnili 5. 2.Aconcagua poznejeV poznejših letih so slovenski plezalciv tej mogočni steni preplezali še štirinove, zelo zahtevne smeri:- Slovensko smer, kombinacijorazličnih smeri s prvenstvenimideli (Dani Tič in Milan Romih,18.–23. 2. 1986);- Sončno linijo – jugozahodni greben(Milan Romih spodnji del in MiroslavSvetičič - Slavc, 10.–12. 1. 1988).Slavc je po opravljenem vzponuv desetih urah z vrha sestopil poFrancoski smeri v južni steni;- Ruleto (Milan Romih in MiroslavSvetičič - Slavc, 31. 1.–2. 2. 1988);- Johanovo smer – Mobitelovo lastovko(Aleš Koželj in Tomaž Humar,17.–21. 12. 2003).Zadnje veliko dejanje je v tejmogočni steni opravil ameriškiplezalec Chad Kellog. V dneh od 22.do 24. 12. 2009 je po centralnem ozebnikupreplezal novo smer Medicine|58| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

strupen, grizel je prav vsako minutoin proti jutru bi me že skoraj pojedel.Prijatelji so bili že nižje spodaj in some klicali … Ko sem začel sestopati inme je nižje ujelo sonce, so iz ledenihpaličic na roki počasi spet nastali prsti.Milan in Slavc sta našla svoj rovtarski,idrijsko-cerkljanski humor. Sestop jebil še dolg, dva dni, toda vračali smo sev svet. V tisti navadni, običajni svet, kiga imamo tudi radi. Ko smo naslednjidan zvečer prišli zdravi in srečni vbazni tabor, pa čeprav utrujeni, dase to ne da povedati, smo najbrž boljkakor kdaj prej spoznali še eno lekcijo:po uspešni zahtevni turi v gorahse človek v dolino vrne drugačen,kakor je bil prej. Obogaten in mordatudi močnejši, vendar skromnejšiin strpnejši. mANKETAGoram se zaradi otrokni treba odpovedati!Rezultati ankete med družinami,ki zahajajo v gore z majhnimi otroki 1Besedilo: Boštjan HauptmanKer nisem ravno izpod planindoma, sem lepote naših gorazačel spoznavati šele v študentskihletih. A sem jih vzljubil in kaj hitroso postale del mojega življenja. Tam gorisem spoznal tudi ženo. Kmalu je na svetprivekal prvi otrok. Takrat so mi prijateljihojo v gore z najmanjšimi. Še več – ta temaje tudi pri zdravnikih in pediatrih pogostoprecejšen tabu.V zadnjih letih lahko opazimo porastštevila staršev, ki aktivno preživljajo prostičas s svojimi otroki v gorah. Z razvojem primerneopreme se je tudi starost, ko otrokeBuddha (približno tam, kjer naj biavgusta 1981 plezal Hasegawa).Dolgovi in …Dolgo mi ni dal spati markantensteber levo od naše smeri. Leta 1989sva se pozimi tja odpravljala s prijateljemAlojzom Fonom - Huljem. Žalsem si par mesecev pred odhodomzlomil nogo. Dve leti pozneje svaimela rezervirane že letalske karte,ko je zaradi nesreče umrl Huljo. Iskalsem soplezalca in v Mendozi se mije priključil prijatelj Pavle Kozjek.Z okrog sto kilogrami opreme inhrane sva se v zimski idili prebijalapod južno steno, dan pred bazo paje Pavle zbolel za pljučnico in moralasva nazaj. Steber še kar čaka …SpominiSlabih pet mesecev po povratkuodprave sta v junijski nevihtiugasnili življenji brata Pavla inprijateljice Tamare Likar. Nesreča seje zgodila med plezanjem v severnisteni Malega Koritniškega Mangarta.Sredi poletja leta 1995 je med plezanjemnove, izredno zahtevne smeriv zahodni steni Gašerbruma IV navišini 7150 metrov za vedno zaspalneumorni plezalec in ljubitelj goraMiroslav Svetičič - Slavc. Skoraj tridesetlet po uspešni primorski odpravista starost in bolezen ugnali našegadragega dohtarja. Jože Andlovic,zdravniška legenda mnogih odpravv tuja gorstva, nam je na poti v Andestal ob strani kot angel varuh. mLačni ptički - igra in zabava v gorah Foto Boštjan Hauptmanhkrati s čestitkami hudomušno pripominjali:"Nič več ne bo tako, kot je bilo!Na hribe pa kar pozabi za naslednjihnekaj let!"A skušnjava je bila prehuda, da bidolgo zdržali v zavetju doma. Že po nekajmesecih smo se s hčerko sredi zime odpravilina Vogar. In potem vsakič malo višje …Kaj kmalu smo v hribe hodili še pogosteje,praviloma vsa družina, čeprav se je odtakrat povečala še za štiri člane.Na začetku je bilo precej vprašanj,dvomov in negotovosti, včasih tudi malostrahu božjega, predvsem zaradi pomanjkanjaustrezne literature in informacij.Večina knjig, ki se ukvarjajo z otroki vgorah in s predlogi izletov, je namenjenaotrokom, starim nekaj let, ki so že sposobnisamostojno premagovati predvidenopot. Nikjer pa ni moč zaslediti nasvetov za1Prispevek smo napovedali v novembrski številki(PV 11/2011) kot "podaljšek" teme mesecao alpinističnem in gorniškem starševstvu.Objavljamo ga z zamudo zaradi preobilice gradivain omejenih prostorskih možnosti revije, zaradičesar se avtorju opravičujemo.prvič vzamemo s seboj, spustila močnopod prvo leto. Čeprav smo med večinogornikov lepo sprejeti, pa se najdejo tuditakšni, ki obsojajo naše početje: "Kaj pa imaotrok od tega? Jih samo mučite in izpostavljatenevarnostim!" Zmoti jih otroški jokali pokakana plenička.Ker sem želel svoje trudoma pridobljenoznanje deliti z drugimi, sem pred časomnapisal sestavek o naših izkušnjah združino v gorah. 2 A da tokrat ne bi opisovalzgolj lastnih izkušenj ter prepričeval samos svojimi pogledi in argumenti, sem zanketo raziskal razmišljanje staršev, ki segorništva lotevajo z vso družino, pogostozačenši s še ne enoletnimi otroki.V anketi, ki sem jo izvedel preko spleta,je bil cilj spoznati razmišljanje staršev,zbrati njihove izkušnje in ideje. Anketo jeizpolnilo 147 družin.2Sestavek Vse o nahrbtnikih za nošenje otrok jev obliki pdf datoteke možno najti na različnihspletnih mestih. V pripravi je nova, posodobljenaverzija, ki bo vključevala izkušnje in ideje večaktivnih družin.|59|

Zakaj zahajate v hribe z otroki,v čem vidite smisel?Večini staršev gorništvo pomeni rekreacijo,ki se ji ne odpovedo niti po rojstvu otrokin v kateri se udejstvuje vsa družina. Medpogosteje navedenimi vzroki za tovrstnoobliko preživljanja prostega časa so sprostitev,svež zrak, nabiranje kondicijeoz. zdravje in mir, vse to pa starši želijoposredovati svojim najmlajšim.Gorništvo je kot pomemben načinučenja in vzgoje otrok izpostavila dobrapolovica staršev. Hribi jim predstavljajoprostor, kjer lahko otrokom skozi igro približajonaravo – rastline, živali in naravnepojave, kjer se lahko učijo o ohranjanjunarave in pomenu ekologije. Otroci pridobivajokondicijo, gibčnost in spretnost,odpornost, naučijo se vztrajati do cilja, izkusijokakšno hudo uro – mraz ali dež. Naravaponuja tudi prostor za igro in dogodivščine.Skozi vse navedeno se oblikujejo pozitivnenavade in značaj otrok.Četrtina družin kot pomemben vidiknavaja druženje in povezovanje, šeposebej znotraj same družine. Pogosto jimDoživetje - spoznavanje narave ob mravljišču Foto Boštjan Hauptmanpredstavlja edino možnost po napornemtednu, ko si lahko vzamejo čas zase, brezhrupa, gospodinjskih in ostalih obveznostiali nepričakovanih obiskov.Kdaj začnete zahajati z otroki vnaravo in kako pogosto?Ker gre za vzorec družin, katerih staršizahajajo v hribe (oz. so zahajali predrojstvom otrok), ni presenetljivo, da je bilole osem takšnih, ki po rojstvu še niso šli vhribe, razlogi pa so predvsem zdravstveni.Nihče med njimi ni omenil, da se mu zdi toneprimerno ali celo nevarno. Pri preostalih139 družinah sem analiziral, kako jeprihod novega člana vplival na pogostostzahajanja v hribe.Po naraščaju gre 45 % staršev v hriberedkeje kot pred rojstvom otrok. Pogostostse kljub novim družinskim članomni spremenila v povprečju pri 38 %družin, 17 % pa je takšnih, ki so po rojstvugorniško celo aktivnejše kot prej. Gledena pogostost obiskovanja gora je 33 %družin takih, ki tja zahajajo zelo pogosto(večkrat mesečno), 45 % pogosto (vsaj vsakmesec oziroma desetkrat letno) in 22 %občasno (le nekajkrat na leto).Zahtevnost tur z družino je precejmanjša. Večdnevne ture so zamenjaleenodnevne, večurne poti pa krajše, običajnonekajurne in manj izpostavljene.Na lažje dostopne točke se je že odpravilo95 % družin, prvič pa gredo, ko je otrokstar povprečno sedem mesecev in pol.Najmlajšega so v ruti prinesli na Smrekovecže pri treh tednih. Pri tem starši uporabljajovozičke (11 %; Tamar, Krnica, Kofce; povprečnastarost tri mesece), kengurujčke oz.podobne pripomočke 3 (35 %; povprečnastarost štirje meseci), nahrbtnike (53 %;povprečna starost deset mesecev), eden paje šel prvič v gore peš, a šele pri štirih letih.V sredogorje (z nekaj urami hoje) se jedoslej odpravilo 67 % anketiranih družin,prvič pri povprečni otrokovi starosti letoin dva meseca. Najmlajši je imel samo dvameseca, mamica ga je nesla z Vršiča naSlemenovo špico v ruti. Kengurujčki inpodobni pripomočki so bili uporabljeniv 9 % (povprečna starost štirje meseci),nahrbtniki v 79 % (povprečna starostenajst mesecev), 12 % družin pa se je prvičodpravilo v hribe, ko so otroci že samostojnohodili (povprečna starost tri leta in dvameseca).Delež družin, ki so bili s predšolskimiotroki že tudi v visokogorju (nad 2000metri), je le še 22 %. Najmlajši med njimi jebil petmesečnik na Kredarici, na vrhu Triglavapa še ne šestmesečni otrok – v obehprimerih v nahrbtniku. V 80 % vzponov vvisokogorje so bili uporabljeni nahrbtniki(povprečna starost leto in pol meseca),20 % otrok pa je prvič že hodilo (povprečnastarost štiri leta).3V to kategorijo pripomočkov za nošenje polegkengurujčkov sodijo še štorklje, trakovi, rute zobroči, vreče in mehke nosilke.Kako prisotnost otroka vpliva na izbirotur in opreme, kako vpliva vreme?Starši so bili enotnega mnenja, da mora bititežavnost ture prilagojena najmlajšim.Vendar na podlagi odgovorov ugotavljam,da starši zelo različno dojemajo, kaj naj bipomenilo prilagojena. Tako imamo starše,katerih otroci, ki jih celotno pot nosijo vnahrbtniku, skorajda ne vplivajo na izbiroture v smislu kamor pride očka, bo prišeltudi otrok, pa naj so to celodnevne ture,visokogorje, zavarovane plezalne poti alizimske razmere. Na drugi strani obstajaprav tako velika skupina staršev, katerihotroci morajo obvezno spati ob določeni uri(ne v nahrbtniku), pot zaradi njih ne sme bitiozka in prepadna, z malo višinske razlike.Te razlike se pri nekajletnih otrocih,ki že hodijo, še poglobijo. Medtem konekateri starši spodbujajo otroke, da že pridveh letih in pol prehodijo celotno pot,dolgo celo do štiri ure hoje v eno smer in zvišinsko razliko do 800 metrov, pa imamostarše, ki otroke pri štirih letih na isti poti ševedno nosijo del poti ali celo vso pot. Pravtako si nekateri želijo že nekaj jeklenic inklinov na poti pri triletnem otroku, ker muto predstavlja dodatno motivacijo, nekateristarši petletnih otrok pa se nad takšnimpočetjem celo zgražajo.Ker je bilo nemogoče določiti glavneznačilnosti pri izbiri tur, povzemamtiste odgovore, ki jih je navedlo vsaj nekajstaršev. Pri dostopu je zaželeno, da se delpoti lahko prevozi z avtom. Za nekatereje pomembno tudi, da so ture blizu domain je vožnje čim manj. Starši izbirajo poti,ki so primerne sposobnostim najmlajšegapohodnika, ne prestrme, z manjvišinske razlike in varne (ne prepadne,krušljive). Med zahtevnejšimi turami se odločajopredvsem za predhodno poznanepoti. Ko otrok začne hoditi, upoštevajo, dase lahko čas hoje podaljša do dvakrat gledena običajno trajanje. Ob poti so zaželenenaravne znamenitosti (predvsemvoda – potoki, jezera, slapovi ter jame insoteske), s čimer dodatno navdušujejootroke, na cilju pa koča, ki omogočazavetje pred slabim vremenom, topelobrok in previjanje (še posebej v zimskemčasu). Nekateri starši bi na cilju privoščilisvojim otrokom celo razna igrala.Pri vremenu in letnih časih so biliodgovori manj raznoliki. Lepega, jasnegain sončnega vremena si želijo vsi, 51 %družin je takšnih, ki zahajajo v hribe v vsehletnih časih, 35 % od pomladi do jesenioz. v kopnih in ne premrzlih razmerah,le 14 % pa samo v glavni, poletni sezoni.Pozimi izbirajo krajše ture, previdnejši sopri vremenu, pomembno jim je tudi, da sokoče odprte, da se lahko pogrejejo.Priprave na turo z otroki zahtevajo nekajveč časa. Za dojenčke so potrebne plenice,|60| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

vlažilni robčki, nekateri vzamejo s sebojtudi previjalne podloge. Starši vzamejoza otroka tudi več rezervnih in toplejšihoblačil. Ko se otrok še nosi, uporabljajoprevelika oblačila, ki otroku kljub sedenjuprekrivajo okončine. Potem so tu še kapain rokavice, tudi poleti, kajti mirujočegaotroka precej hitro shladi. Pred dežjem invetrom ga zaščitijo s pokrivalom, ki ga poveznejopreko celotnega nahrbtnika. Tisti,ki otroka nosi, pogosto uporablja pohodnepalice, da varuje svoja kolena in mirnejeprenaša otroka. Navedeni pripomočki inoprema so še ropotuljice, plišaste igračkeali knjižice, odeje, celo poseben šotorčekza spanje dojenčka se je znašel med odgovori.Ko otroci hodijo, potrebujejo dodatnaoblačila ali obutev – zaradi dežja ali paker radi čofnejo v vodo ali stopijo v svežekravje blato.Prehrana za otrokeVečina staršev pri izbiri in pripravi hraneza najmlajše ne komplicira, pozornejši sole na tople in preko dneva enakomernoporazdeljene obroke. Ko se otrok še doji,je dovolj prisotnost mamice, le tu in tamkdo vzame še umetno mleko in vročovodo v termovki (bolj za rezervo). Dojenjepogosto dopolnjujejo s kašicami (zanimivo,da jih pogosteje pripravljajo doma izsvežega sadja, kot pa kupijo že pripravljene),mlečnimi izdelki (jogurti in skutice) tersadjem (pretežno banane, jabolka). Dobradesetina staršev jemlje s seboj topel obrokza otroka, npr. juhe in mineštre v termoposodi ali mleko in čokolino.Pri malo starejših otrocih se dopolnjujeprehrana še z raznimi namazi za kruh,z oreški in s suhim sadjem, čokoladami,energijskimi tablicami in vitaminskimibonboni, slednjimi že deloma zaradimotivacije. Za otroke, starejše od enegaleta, pripravljajo praktično isto hrano kotzase – sendvič, sadje, sladke priboljške,vodo, sok in čaj v termovki. Kar 32 % starševje navedlo, da redno jedo z otroki v kočah,če so le na poti. Po pripovedovanju starševmarsikateri otrok v koči je tudi hrano, ki jedoma ne bi niti poskusil, npr. joto ali žgance.Otroci, ki že hodijo, zelo radi sami nosijosvojo malico, pa čeprav samo kaj sladkega.Nekaj družin je izpostavilo, da je za otrokanadvse zanimiva izkušnja jesti na prostem.Vsekakor pa si pri načrtovanju prehranevelja zapomniti priporočilo enega izmedstaršev: "Lačen ali žejen otrok je – sitenotrok."Motivacija za hojo, usklajevanje medotroki, kombiniranje z ostalimi športiŠele ko otroci shodijo tudi v hribih(nekje okoli dveh let in pol), postanejo tureresnično počasne. Da bi skupaj zmogli večin hitreje, se starši zatekajo k trikom, kakomlade gornike motivirati in jim pomagati.Enotnega pristopa ni, vsak otrok je malodrugačen, odvisno je tudi od trenutnesituacije. Več staršev je izpostavilo, da morabiti otrok na turo pripravljen – da je spočitin se je veseli. Velik pomen dajo tudi naizbiro same ture – da je ob njej potočekali slap, mostiček ali soteska, na cilju igralaali mogočen stolp …Ker otroci radi posnemajo odrasle, jimpriskrbijo nahrbtnik, vodni meh in palice(lahko odlomljene ob poti). Otrokom sovelika motivacija tudi sovrstniki, kerlahko z njimi tekmujejo, ali domači pes,ki ga je treba loviti. Starši si pomagajo zraznimi škrati, ki med potjo nastavljajobonbončke in na cilju skrijejo kakšensladek zaklad, z zgodbami o gorskih vilahin ostalih pravljičnih junakih, ki se skrivajoob poti, ali pa se pogovarjajo o vsakdanjihstvareh, ki so otrokom trenutno všeč. Časizkoriščajo tudi za učenje pesmic in zauganke. Pogosto so starši ob koncu dnevautrujeni predvsem od – govorjenja.Potem ko se družina poveča še za enegačlana, dobijo starši nov izziv – usklajevanježelja in sposobnosti vseh otrok,da ne bi bili starejši zdolgočaseni in mlajšipreobremenjeni. Čeprav se je treba prilagajatinajšibkejšemu, so starši našli precejmožnosti. Za hitrejše napredovanje greeden od staršev s starejšim naprej, medtemko mlajšemu pustijo nekaj časa, da samhodi, in ga nato nesejo del poti, da ujamejohitrejša. Če ima starejši na vrhu še dovoljenergije, eden od staršev z njim podaljšaturo, npr. s Kriške gore na Tolsti vrh. Drugpristop za upočasnitev starejšega je, da mudajo med hojo kakšno nalogo, npr. da kotizkušen gornik pomaga mlajšemu bratcupo nevarni poti ali z njim opazuje stvariob poti, npr. kako mravlje nosijo hranoin gradijo mravljišče. Se pa zgodi, da vtakšno igro ob poti posrka vso družino inna koncu niti ne pridejo do zastavljenegacilja. Starši vmes na kakšni planoti pustijootrokom tudi prosto, da se po milji voljinatekajo. Na otroška pričakovanja se pripravijovnaprej tako, da že doma načrtujejoturo skupaj z njimi, si ogledajo fotografijepoti na spletu in se pogovorijo, kaj bodolahko počeli. 13 % staršev z več otrokise občasno odloči, da mlajšega pustijonekomu v varstvo in gredo samo s starejšimali pa gre s starejšim eden od staršev alistarih staršev.Kako reševati nepričakovano?Navkljub skrbnim pripravam tu in tamstvari ne potekajo tako, kot bi želeli.V anketi najpogosteje izpostavljene nevšečnostiso povezane s spremenljivimvremenom. Starši zaščitijo pred dežjemotroke, ki se nosijo v nahrbtniku, z dežnimprekrivalom, s starejšimi pa poskusijo kjeprevedriti. Po potrebi se posušijo v koči.Nekaterim otrokom je takšna izkušnjapomenila zanimivo dogodivščino, če lestarši niso pokazali, da jih to skrbi. Večstaršev je izpostavilo, da bi si za otrokeželeli primerna vodoodbojna oblačila,a je tako majhne velikosti težje dobiti.Pogosto presenetita veter in hladen zrak.Če s seboj nimajo rokavic, si pomagajo zrezervnimi nogavicami, za podkapo pauporabijo majico ali pulover. Najmlajše vMali pohodnik - s palicami je bolj zanimivo.Foto Boštjan Hauptmankengurujčku večkrat skrijejo kar za svojojakno, da jih ogrejejo. Neredko se zgodi, daotroku premoči plenička, zato so obveznarezervna oblačila.Na drugem mestu nevšečnosti je trmaotrok. Ni drugega, kot da se ustavijo in muprisluhnejo ali pa enostavno počakajo, daga mine. V poštev pridejo tudi predhodnoomenjene igre in triki za motivacijo.Marsikomu se je že pripetilo, da ni imeldovolj hrane in pijače ali pa je bila kočazaprta. V tem primeru starši prepuščajosvoj delež hrane otrokom. Ko tudi to poide,pa ne gre drugače kot priti čim prej na cilj.Za zaključekStarši, ki z družino aktivno zahajajo vgore, opažajo pri otrocih veliko pozitivnihučinkov. Že kot dojenčki, ki jih samo nosijo,so po turah bolj umirjeni, spijo mirnejein so odpornejši. Čeprav ne vedo, kje sobili, jih bodo družinske fotografije čezčas ozavestile, da so zahajali v hribe že odnekdaj. Otroci, ki hodijo, so manj prepirljivi,tolerantnejši do drugih, lažje navezujejostike, znajo vztrajati in so manj dovzetniza stres. Pridobljena znanja in izkušnje jimbodo lepa popotnica za življenje.Predsodki, da so otroci nebogljeni, dase bodo prehladili, da ne zmorejo hoditinavkreber, naj nam ne bodo za izgovor!Ne razmišljajmo, za kaj smo zaradi njihprikrajšani, ampak kaj vse lahko počnemos toliko starimi otroki. Zagotavljam vam,da boste prijetno presenečeni nad njimi inseboj! m|61|

VARSTVO NARAVEPovodni kos (Cinclus cinclus) Foto: Ivan EsenkoZimsko štetje pticVodne ptice Besedilo: Dušan Klenovšek 1Na konec tedna, ki je najbližjisredini januarja, v mnogihdržavah severne poloble ževrsto let poteka zimsko štetje vodnihptic International Waterbird Census(IWC). V Sloveniji smo z akcijozačeli leta 1988, od leta 1996 paorganizirano poteka na vseh večjihvodnih telesih. Akcijo koordiniraDruštvo za opazovanje in proučevanjeptic Slovenije (DOPPS). Glavnikoordinator Luka Božič z mrežolokalnih koordinatorjev poskrbi, daso s popisovalci, ki jih je približno250, pokrita vsa večja vodna telesa.V času pisanja še nisem imel na voljorezultatov letošnjega štetja, je pazanimiv podatek, da smo lansko letonašteli preko 60.000 ptic in kar 63različnih vrst. Vsa leta prevladujejorace mlakarice (približno 45 %) predliskami in rečnimi galebi. In kakšenje namen popisa? Ker poteka v takovelikem obsegu, nam skozi desetletjadaje vpogled v stanje posameznihvrst in trende v populacijah. To paso pomembni podatki za pravilnoupravljanje z vodnimi površinami.Toda kljub velikemu trudu soše vedno mnogi manjši vodotokinepregledani. Med njimi tako rekočvsi hribovski in gorski potoki. Res,da na njih ni veliko vodnih ptic, anekaterim vrstam so ti vodotokiedini življenjski prostor. Prvi mednjimi sta povodni kos (Cincluscinclus) in siva pastirica (Motacillacinerea). Verjetno bi bilo skupnoštevilo opaženih osebkov precejvečje, če bi bili pregledani vsi tivodotoki. Povodni kos je naša edinaptica pevka, ki se zna potapljati inplavati, sicer pa ni v sorodu z nampoznanim kosom. Bolj kot je potokžuboreč in voda čista, večja je verjetnost,da ga opazimo. Sicer jih poletizaradi številčnosti in navajenosti naljudi verjetno najlažje opazujemo vVintgarju, a tudi pozimi ni težav. Obprečkanju potokov preko mostovpa poglejmo pod njih – mogočeuzremo značilno gnezdo, iz mahovumetelno zgrajeno kroglasto tvorbos stranskim vhodom.Siva pastirica je podobna boljpoznani beli pastirici, od katerejo zlahka ločimo po rumenemobarvanju. Za razliko od povodnegakosa, ki hrano išče pod vodo, pastiricadrobne žuželke pobira ob njej.Prepoznamo jo tudi po za pastiriceznačilnem otresanju z repom.Mogoče se kdo vpraša, ali s svojoradovednostjo škodimo pticama, kista tako kot večina ptic v Slovenijizavarovani. A lahko smo brez skrbi.Le v času gnezdenja raje ne bodimopreveč radovedni, ko opazimognezdo. Prijatelju, ki je pogledalvanj, so pred leti iz gnezda v strahuposkakali še negodni kosovi mladičiin komaj je vse vrnil nazaj.Naj služi ta prispevek tudi kotmotivacija, da se nam naslednje letopridružite. Predhodno poznavanje nipotrebno, saj vas bodo koordinatorjinaučili vsega potrebnega. Lahko pase najprej za leto ali dve pridružiteizkušenejšim popisovalcem. Vsakegamed vami bomo veseli in prepričansem, da boste z nestrpnostjo pričakovalinaslednje štetje. m1Kozjanski park.Siva pastirica (Motacilla cinerea)Foto: Dragana Stanojević|62| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

MINIATURATolmunToliko je moj kot njenBesedilo: Gregor GornikPrijetno utrujen je po brezpotjusestopal v dolino. Misel napravkar osvojeni vrh ga je navdajalaz ravno pravšnjo mero ponosa.Na turo je krenil skorajda sredi noči,saj se je obetal eden izmed tistih spoletno vročino in sončno pripekoprebogatih dni. Nekoliko ga je žežejalo, a bo nižje doli zavil k potokuin se osvežil. To je bil prav posebenpotok, ki je v skale vklesal več skritihtolmunov in korit.Ni posvečal večje pozornosti vednoglasnejšemu žuborenju, doklernjegov sluh ni zaznal nenavadnegašuma, ki je motil to monotono pesempotoka. Na primernem mestu je skozirušje pogledal v strugo, prizor ga je zahip osupnil. V tolmunu pod navpičnoskalo je čofotalo žensko bitje. Že jehotel neopazno oditi dalje, ko ga jeprešinila hudomušna misel: tolmunje ravno toliko njegov kot njen! Naprimernem mestu se je nato strmospustil proti cilju.Iz grla se ji je izvil pritajen krik, koga je zagledala. Njemu pa so strmina,rušje in pajčevina, ki jo je spotoma,ne namenoma, z glavo snel z grma,pripomogli k vtisu, da jo je zagledalšele sedaj. V opravičilo je izustil nekajnarejeno zmedenih besed. S hitrimikretnjami leve roke si je skušalodstraniti pajčevinaste niti z obraza.A se je morda ujel v past, mu je zatrenutek šinilo skozi možgane.Nato je izrekel nekaj oguljenih frazo vremenu pa čudoviti naravi in da ježejen. To je tudi razlog, da je zavil semdol. Njen odziv ga je opogumljal, zatoje s pogovorom nadaljeval in jo nevsiljivoopazoval. Imela je gracioznopostavo, česar tudi rahlo valovanjevode ni moglo prikriti. Ni bila večrosno mlada, a tudi on jih je štel žekrepko čez štirideset.Če se ji lahko pridruži, je nato vprimernem trenutku izstrelil. Prikupnemunasmehu in rahlemu priklonuglave je sledil oster pogled: "Lahko, čeboš priden."Smuknil je za bližnji grm, se nahitro znebil cunj in nato zdrsnil vtolmun. Voda je bila prav prijetnohladna. Bilo je manj prostorno,kakor se je zdelo od zunaj, in imel jekar nekaj težav, da ni zašel v njenoosebno območje.Nadaljevala sta s pogovorom, kise je vedno bolj razvijal v prijetnokramljanje o tem in onem. Da ga jenavdušil nedavni koncert znane,že nekoliko ostarele rokovskeskupine in podobno. Sicer pa, kjelahko dandanes še najdeš mladegarokerja? Oh, ti mladi so tako ali takonekaj čisto posebnega. Mogoče pasta onadva že malce v letih, sta sevprašala – in se zraven samozavestnonasmehnila. Tako se namreč nista nitinajmanj počutila.Povedala je, da v hribe sicer ne hodiprav pogosto, pozna pa pot do teh tolmunovin občasno pride sem prebratkako knjigo ali samo sanjarit. Pa šedaleč ni do sem gor. Nekatere njenebesede pa tu in tam kak naglas so izdajaliseverovzhodno poreklo, sicer paje bilo očitno, da že dolgo časa živi vokolici glavnega mesta. Zaupala mu jenekaj zanimivosti iz svojega življenja.V mlajših letih jo je navduševal ples,ukvarjala pa se je tudi z atletiko.Ko jima je v tolmunu postalohladno, sta se zleknila na bližnjeskale in se predala božanju sončnihžarkov. Sonce je bilo še vedno visokona nebu, ko je rekla, da bo trebav dolino. Bolj zaradi vljudnosti jevprašal, če jo lahko pospremi. Skobacalasta se na noge, se zazrla drugdrugemu v oči in nato še malo boljdiskretno v druge dele telesa pa spetv oči in nato s kančkom sramežljivostipovesila pogled ter se odpravila vsakk svojemu kupu obleke.Ampak pot v dolino je bila potemše dolga in tja sta prispela, ko je bil žepozen mrak. m|63|

NOVICE IZVERTIKALENekaj vzponovCentralna smer je poleti sicersorazmerno dobro obiskana,pozimi pa zatrep pod VelikimŠpičjem ni deležen pretiranegaobiska, če seveda izvzamemoturne smučarje. Nejc in RokKurinčič (oba Soški AO) sta vnedeljo, 25. 12. 2011, preplezalaomenjeno smer. Vse skupaj nibilo tako lahko, kot kaže ocena(IV+/III, 500 m). Že na dolgemdostopu sta se nagarala medgaženjem debele snežneodeje, kar je turo naredilo šebolj naporno. Tako sta bila navstopu v smer šele nekaj predpoldnevom. Razmere v smeriniso bile najboljše, sneg je bilpovečini pokrit s tanko skorjo,tako da ga je bilo potrebnoneprestano čistiti. Kljub temusta relativno hitro napredovalain po osmih urah plezanja juje noč ujela v zgornji, izstopnizajedi. Prvotno načrtovanisestop preko Prehodavcevsta zamenjala s sestopom poTumovi smeri (II–III, 300 m).V ponedeljek, 26. 12. 2011, starazmere za plezanje v Severnemrazu (III+, 500 m) Mojstrovkenašla tudi Luka Stražar(Akademski AO) in MartinV centralni smeri Velikega ŠpičjaFoto: Rok KurinčičŽumer (AO Radovljica). Uspešnoin brez večjih težav sta smerpreplezala in mimogrede iz njepobrala zatič, ki je v steni čakal14 dni – od prejšnjega poizkusa.Smer sicer ne sodi med najtežjeje pa vsekakor lepo uplezavanjepred naslednjimi težjimi vzponi.Nadaljevanje je sledilo tritedne kasneje, ko sta NejcMarčič (AO Radovljica) in LukaStražar v Zadnji Mojstrovkiopravila zimsko ponovitevStebra revežev (V-/IV+, 500 m).Razmere sta zaznamovala suhaskala in nesprijet sneg, vseskupaj pa so popestrile številneprečke. Smer je v spodnjemdelu res nekoliko lažja, zato pazgornji del postane precej boljstrm in izpostavljen.Že pred to smerjo so v nedeljo,8. 1. 2012, Nejc Marčič (AORadovljica), Luka Stražar inNejc Breščak (Akademski AO),preplezali Sekločevo smer vDebeli peči. Dostop do steneje zahteval nekaj gaženja, smerpa veliko plezanja. Trave sobile zmrznjene, sneg napihan,vse skupaj pa je nudilo dobroplezanje. Zadnji raztežaji so seodvijali že v soju lune v popolnemromantičnem vzdušju.Andrej Gradišnik (AK Ravne naKoroškem) in Grega Lačen (AOČrna na Koroškem) sta v pravihzimskih razmerah na božičnonedeljo opravila prosto ponovitevsmeri ZZ (IV+, 125 m) vRaduhi. Smer je poleti zabavnouplezavanje, pozimi z derezamiin cepini pa se težave hitropovzpnejo na M5. Zgornji delz zmrznjeno travo in dobrimirazpokami je nekoliko lažji inbolj uživaški. Čez tri tedne sejima je pridružil še Matej Flis (AKRavne na Koroškem) in opraviliso prvo zimsko ponovitev smeriPajek (IV+, A0/III–IV), v VelikiRaduhi. Grega pravi, da težji delsmeri, ko v njej zatikaš dereze incepine, zasluži oceno M6.V torek, 27. 12. 2011, jeAndrej Erceg sam preplezalČrni graben (V/IV, 600 m) vStoržiču. Kljub tretjemu obiskuga je še vedno presenetiladelikatnost smeri predvsemnad najtežjim raztežajem.Bolj ali manj ves čas vzpona jepod snegom iskal uporabnerazčlembe za cepine in dereze,tako da je resnično užival šelena vrhu, ob sončnem zahodu.Novice je pripravil Peter Mežnar.NOVICEIZ TUJINEOdmeven vzponin nova polemikana Cerro TorrejuCerro Torre v Patagoniji je žeod nekdaj povezan s čudnimi,komaj verjetnimi in težko razumljivimiplezalskimi zgodbami.Prva kontroverzna zgodba segav leto 1959, ko naj bi CesareMaestri s Tonijem Eggerjempreplezal severno steno tegore. Tudi drugo "zgodbo"leta 1970 je zakuhal Maestri zvzponom v območju JV raza, koje uporabil več sto svedrovcev,na vrh pa ekipa pod njegovimvodstvom ni prišla. Pred nekajleti je dvignil prah mladi DavidLama z dodajanjem novihsvedrovcev za potrebe svojesnemalne ekipe, ki je snemalanjegov poskus prostega vzponav Maestrijevi smeri. Zdaj je naobzorju nova polemika. Ta seje najprej začela s priznanjemHaydnu Kennedyju in JasonuKruku, ki sta januarja letošnjegaleta preplezala Maestrijevosmer brez uporabe svedrovcevza napredovanje (kasneje seje izkazalo, da sta jih na nekajvarovališčih vseeno uporabila).Oba plezalca sta se kasneje šepohvalila, da sta na ključnihmestih (v vsej vršni steni in še venem raztežaju nekoliko nižje)izbila vse svedrovce, ki jih jepred 42 leti tam zavrtal Maestri.Maestrijeve smeri, kakršno jepoznal plezalski svet, torej niveč. Če sta Kennedy in Krukpričakovala pohvalo plezalnesrenje, sta se pošteno zmotila.Prvi odzivi namreč kažejoravno obratno. Plezalci sicerodobravajo njun vzpon na čistinačin, izbijanje Maestrijevihsvedrovcev pa obravnavajokot pomanjkanje spoštovanjado zgodovine Cerro Torrejain zgodovine (patagonskega)plezanja.Prvi na vseh drugihNa začetku letošnjega leta jejužnotirolski alpinist Hans Kammerlanderpostal prvi človek,ki se je povzpel na vse drugenajvišje vrhove celin. Marsikdobi malo zavil z očmi, češ še enizmed posiljenih rekordov – pani čisto tako. Vsaj pri drugihnajvišjih gorah na svetu jeskoraj "pravilo", da so tehničnoali kako drugače zahtevnejše odprvakov po višini.Takšna je npr. K2 (8611 m),s katero je Kammerlander leta2001 začel svoj projekt. TudiMount Kenya (5199 m) v Afriki jetehnično precej težji zalogaj kotKibo (Kilimandžaro), da o Dychtauu(5204 m) v Kavkazu v primerjaviz Elbrusom in klimatskozoprnem in oddaljenem MountLoganu (5959 m) v SeverniAmeriki niti ne govorimo. Še naPuncak Trikora (4730 m), ki veljaza drugi najvišji vrh Oceanije,je menda težko priti in tako jeizjema pravzaprav samo Ojosdel Salado (6893 m), ki mendani dosti zahtevnejša gora odAconcague v Južni Ameriki.Kammerlander je končal svojozbirko z vzponom na MountTyree (4852 m) na Antarktiki.Kot zanimivost povejmo, daje s prijatelji opravil šele osmivzpon na to goro, zadnjič pa soalpinisti stali na njenem vrhupred petnajstimi leti.Danes 55-letni Hans Kammerlanderje sicer izjemen alpinist sskoraj neverjetno bero vzponovv svoji dolgoletni karieri. Boljznan je postal, ko se je še vprvi polovici osemdesetih let|64| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

pridružil Reinholdu Messnerjupri njegovih zadnjih vzponih naosemtisočake. Nadaljeval je shitrimi vzponi na alpski način vHimalaji in z alpinističnim smučanjempovsod po svetu. Prvi jesmučal z vrha Everesta, na kateregase je po severnem grebenupovzpel na alpski način in brezdodatnega kisika v izjemnemčasu 16 ur in 40 minut, a je moralzaradi pomanjkanja snega nasevernem grebenu dobršendel poti smuči navzdol tudinositi. Kljub vsemu se je v baznitabor vrnil v manj kot 24 urah.Na svojem seznamu ima tudiveč kot 60 težkih solo vzponovv dolomitskih stenah, vmes pasi je kdaj izmislil tudi kakšenpredvsem kondicijsko zahtevenprojekt. Pred dvajsetimi letista tako z Diegom Welligomv 24 urah preplezala vse štirigrebene na Matterhorn, s HanspetromEisendlom pa sta v 24urah najprej preplezala severnosteno Ortlerja (TD, 1200 m),prekolesarila 246 kilometrov doTreh Cin in tam nato preplezalaše Comicijevo smer.Kammerlander je stal natrinajstih od štirinajstih osemtisočakov.Manjka mu samoše tehnično ne najzahtevnejšiManaslu. Z vzponom nanj jesicer poskušal, a se zaradi nenadnegaposlabšanja vremenakomaj rešil. Ker sta na tej goriumrla njegova dobra prijateljain soplezalca Karl Grossrubatscher(padec) in FriedlMutschlechner (udar strele), seje Hans Kammerlander svojemuzadnjemu osemtisočaku žepred leti preprosto odpovedal.Zimske odpravev PakistanuV letošnji zimi si je kar nekajmočnih himalajskih odpravzadalo cilj, da se povzpnejona pakistanske osemtisočake.Seveda gre za tiste vrhove nad8000 metri, na katerih pozimiše ni stal noben človek. Močnaruska odprava se je utaborilapod K2, njihovi skorajda sosedipod vodstvom Avstrijca GerfriedaGoschla pa so se odločili zaposkus na Gašerbrum 1. Tam bonastala prava gneča, kajti podgoro prihajata tudi odpravapod vodstvom legendarnegaPoljaka Arturja Hajzerja in še enašpanska odprava. Pod NangaParbatom je medijsko mordaše najbolj razvpita, a hkrati najmanjšaodprava, ki jo sestavljataKazahstanec Denis Urubko inItalijan Simone Moro (skupaj stase pozimi povzpela na Makaluin Gašerbrum 2, Moro pa je biltudi na Šiša Pangmi), ki skušatapreplezati goro z zahodne,diamirske strani. A tudi onadvanista sama pod "golo goro", sajjima v sosednji Kinshoferjevismeri (Moro in Urubko sta seodločila za Messnerjevo smeriz leta 2000) delajo družbo šePoljaki. O živahnem zimskemdogajanju v Pakistanu bomoseveda še poročali.Novice je pripravil Urban Golob.PISMABRALCEVTolminska dežela,bodi in ostanivsaj taka in šelepša, kakor siTolminska ima polno naravnihlepot in vojaških anekdot, ki sonavzoče na slehernem korakuv naravi. Po sredini te deželiceteče Soča v svojo smer na zahodv praznični barvi. Ko sva z ženozadnjič hodila po stezi ob njej,je bila še posebno lepe zelenomodre barve, kakor da bi vedela:naslednji dan je bila nedelja.Marsikaterega človeka in ribiča"privabi" k sebi, da ujame ribico,jo poljubi in izpusti v njen vodnisvet. V dežju spreminja svojopodobo, kakor bi bila jeznavalovitih premikov, ki jih jedoživljala med prvo vojno, saj sogranatni izstrelki prav nad rekohiteli navzgor proti Mrzlemuvrhu in Krnu. Navzdol pa rdečakri, da je Soča tekla krvava, kakorji je bil napovedal poet SimonGregorčič. Kaj je bilo tega treba,samo zato, ker so pohlepniljudje hoteli vedno več in več …Rožnati mesec majnik leta 1915se je tako spremenil v "žalujočimesec" krvavih solzic vojakov,mater in očetov slovenske in vsesvetovne morije.Nadaljevanje na strani 67|65|

Uspehi v preteklem letuRaziskovalnipristop alpinistovPriznanja najuspešnejšimalpinistom in športnimplezalcem za leto 2011Na Alpinistično plezalnemvečeru v Kulturnem domuFranca Bernika v Domžalahso 24. januarja 2012 Planinskazveza Slovenije, Komisija za alpinizemin Komisija za športnoplezanje PZS podelile priznanjanajuspešnejšim alpinistkam inalpinistom ter športnim plezalkamin športnim plezalcemza leto 2011. Številne prisotnena razglasitvi najuspešnejšihje na začetku pozdravil podpredsednikPZS Borut Peršolja.V nagovoru je zbrane povabilv navezo Planinske zveze, kizdružuje tako planince, turnekolesarje, pohodnike različnihstarosti, ljubitelje gora, vse zasanjaneiskalce gorskih lepot indoživetij, markaciste, vodnike ...kot tudi alpiniste in športneplezalce.Najuspešnejši v letu2011 v alpinizmuStrokovno komisijo za izbornajboljših in najperspektivnejšihalpinistov so sestavljali:Andrej Štremfelj, Boris Lorenčič,Milan Romih, Peter Mežnar,Rok Blagus, Tadej Debevec,Tanja Grmovšek, Tone ŠkarjaNastja Davidova, Klemen Bečan,Mina Markovič in Luka StražarFoto: Zdenka Mihelič|66| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012(Komisija za odprave v tujagorstva PZS), Urban Golob terMatej Kladnik in Miha Habjan(oba iz Komisije za alpinizemPZS). Ob vseh dosežkih naših alpinistovv letu 2011, ki jih je bilozares obilo, je imela komisijazahtevno delo.Načelnik Komisije za alpinizemPZS Miha Habjan je meddrugim dejal: "Pohvaliti veljaraziskovalni pristop posameznihalpinistov, ki plezajo novesmeri, opravljajo prve ponovitvev sezoni, mnogokrat tudina račun dnevnega neuspeha.Takih alpinistov je bilo lani karnekaj in mnogo smeri je bilopreplezanih na visoki ravni (npr.Triglav – Sanjski Joža, Širokapeč – Zimska direktna itn.).Zlasti omenjeni smeri kažetanov pristop sodobnega vrhunskegazimskega alpinizma vnaših stenah in potrjujeta, dase ni treba izgovarjati na zimskerazmere ter da se da s pravimpristopom preplezati marsikaj.Mnogi alpinisti prenašajo visokšportnoplezalni nivo v najtežjealpske smeri, iščejo nove linijeza nove smeri ali iščejo smeriše brez prostih ponovitev.Vsekakor zelo spodbudno.Stopnička najtežje skalne alpinističnesmeri se je lani dvignilana visokih X+/XI- (8c). S temje bil postavljen nov mejnikv slovenskem alpinističnemskalnem plezanju. Odpravarskiizkupiček v najvišja gorstva stazaznamovali predvsem dveodpravi, Xuelian Feng (Kitajska)in Charakusa (Pakistan).Na obeh je bila preplezanavrhunska prvenstvena smer(v Xuelian North East in v K7West)."Najuspešnejša alpinistka v letu2011 je Anastasija Davidova(AO Ljubljana-Matica). Najuspešnejšialpinist v letu 2011 jeLuka Krajnc (AO Celje-Matica).Najperspektivnejši alpinistv letu 2011 je Luka Stražar(Akademski AO).Podelili so tudi nagrade zaposebne dosežke v alpinizmu,prejeli so jih: Neda Podergajs(AO Ljubljana-Matica), Tina DiBatista (AO Ljubljana-Matica),Matic Obid (AO Nova Gorica),Nejc Marčič (AO Radovljica),Andrej Grmovšek (APD KozjakMaribor), Tomaž Jakofčič(Akademski AO), in članiodprave Xuelian Feng zavzpon v Xuelian North East(člani odprave so prejeliskupno nagrado) Aleš Holc(AO Kamnik), Igor Kremser(Akademski AO) in Peter Juvan(Akademski AO).O zadovoljstvu nad prejetimpriznanjem in svojo sezono2011 je najuspešnejša alpinistkaAnastasija Davidova oz. Nastja,kot jo kličejo, povedala: "Zelosem zadovoljna z letom 2011,s preplezanimi smermi inizbiro smeri. Mislim, da semsi postavila ravno prav težkeizzive in jih uspela uresničiti.Seveda ostajajo tudi kakšni neizpolnjeniizzivi – kakšne težjesmeri. Najbolj mi je ostalo vspominu plezanje v Dolomitihin El Capitanu, kjer je plezanjezares nekaj posebnega. Najljubšalanska smer pa mi je Razkortinških veveric (VIII+, 500 m)v Zahodni Cini (Italija)."Luka Krajnc, najuspešnejšialpinist za 2011, ki je ob konculeta skupaj z Maticem Obidomzelo uspešno plezal na odpraviv Venezueli, je po prejemunagrade dejal: "S svojo lanskosezono sem zelo zadovoljen,uspel sem uresničiti skoraj vsesvoje cilje, ki sem si jih zadal. Toje najlepše za športnika. En malicilj mi ni uspel, a na neuspehihse učimo, pomembni so, sajsicer ne bi znali ceniti uspehov."Svoje življenje je popolnomapodredil plezanju, iz lanskegaleta pa mu je najbolj ostala vspominu smer Bellavista (8c,500 m) v Zahodni Cini (Italija).Najperspektivnejši alpinist za2011 Luka Stražar je bil zelozadovoljen in vesel prejetenagrade, ki pa mu pomenipredvsem veliko spodbudo zanadaljnje delo. "Cilji za naprejzagotovo vključujejo tudiodpravo v Himalajo," je povedalLuka, kam točno, pa zaenkratostaja še skrivnost.Najuspešnejši v letu2011 v športnemplezanjuKomisija za športno plezanjePZS je izbrala športne plezalcein plezalke, ki so s svojimidoseženimi uspehi izstopali izpovprečja. Med dekleti in fantista bila vnovič izbrana lanskanajuspešnejša športna plezalca.Mina Markovič ima za sabozares vrhunsko sezono, ki jo jezačela in končala z zmago, jezmagovalka svetovnega pokalav težavnosti in kombinaciji, bronastas svetovnega prvenstva vkombinaciji, državna prvakinjav težavnosti in balvanih, obkoncu leta pa je preplezala šesmer z oceno 8b na pogled.Med dosežki plezalcev pa staizstopali srebrni medalji s tekemsvetovnega pokala v balvanihKlemna Bečana, bron pa mu jepripadel v končnem seštevkusvetovnega pokala v kombinaciji.Izvrstno formo je potrdil vplezališčih. Je tudi prvi slovenskiplezalec, ki je preplezal smer zoceno 8c na pogled.Najuspešnejša športna plezalkav letu 2011 je Mina Markovič(PK 6b Ptuj).Najuspešnejši športni plezalecv letu 2011 je Klemen Bečan(ŠPO Tržič).Priznanja za vrhunske dosežkena tekmovanjih in za vzpone vnaravnih plezališčih so prejeli:Natalija Gros (AO Kranj), JernejKruder (ŠPO Celje), UrbanPrimožič (PK Škofja Loka), KatjaVidmar (PK Škofja Loka) in MajaVidmar (PK Škofja Loka).Priznanja perspektivnim zarezultate na svetovnem mladinskemprvenstvu in v evropski

mladinski seriji ter za vzponev naravnih plezališčih pa soprejeli: Martin Bergant (PKŠkofja Loka), Sergej Epih (PKŠkofja Loka), Katja Kadič (ŠPKAndreja Kokalja), RebekaKamin (ŠPO Domžale), JulijaKruder (ŠPO Celje), Jera Lenardič(AO Kranj), Anže Peharc(ŠPO Tržič), Gašper Pintar(PK Škofja Loka), Jure Raztresen(PK Škofja Loka), DomenŠkofic (ŠPO Radovljica), TimUnuk (PK Laško), GregorVezonik (AK Ravne) in IzidorZupan (ŠPO Celje).Mina Markovič, naša najboljšatekmovalka v športnem plezanjuin vnovič najuspešnejšašportna plezalka leta je o ciljihv letu 2012 povedala takole:"V lanski sezoni smo že zeloveliko pokazali in težko je šekaj dodati, rezultati govorijosami zase. Naj povem, da vplezanju še vedno zelo uživamin vidim še precej možnosti,kje ga lahko še izpopolnim. Into me žene naprej – dvignitiosebni nivo plezanja, kjer pa semi zdi, je meja neskončna. Čebo šlo vse po načrtih, se obetaše ena zelo uspešna sezonatako v težavnosti kot v balvanih."S treningi so že začeli,in sicer z lahkotnimi vzponi,kot pravi Mina, v Španiji, kjerje preplezala enajst smeri napogled. Trenirala bo kot dosedaj pod vodstvom trenerjaRomana Krajnika.O dosežkih v športnemplezanju na tekmovanjihje najuspešnejši športniplezalec za leto 2011 KlemenBečan povedal: "Sezona jebila uspešna, čeprav sempričakoval še več, v svetovnempokalu mi je zmanjkalodo stopničk v težavnosti.A pred nami je nova sezona,na katero smo se že začelipripravljati." Klemenovouspešno plezanje v naravnihplezališčih z novo preplezanosmerjo z oceno 8c na pogledpa zagotovo napoveduje šeuspešnejšo letošnjo sezono.Alpinistično plezalni večerje organiziralo Društvo zagorsko kulturo.Zdenka MiheličUničili so državo, ki je bila medSlovenci spoštovana. Italija jebila slaba mačeha ljudem –s tujo laško govorico ter lažnimi,obljubljenimi besedami, ki paniso bile nikoli uresničene ...Negujemo naše okope, stezein zgodovino slovenske pripadnosti.Spoštujemo "pravičnost,domoljubnost in človeštvodobre volje", da nam bo lepo,nekoč bolje in najbolje do tedaj,ko ko bodo poniknili hudobija,pohlep in mržnja do drugačemislečih ljudi. Srečne poti najnam kažejo pravo smer v novoleto, ki prihaja.Slomšek je napisal:"Bogat ni, kdor velikoposeduje,srečen je, kdor malopotrebuje."Janko MlakarAlpinističnosmučanjeNavdušen sem bil nad januarskoštevilko – ne samo zaradi aktualneteme, tudi nekaj drugihčlankov je krasnih – predvsemsem pa res z užitkom prebralStrme smučine. Najprej čestitkein zahvale vsem avtorjem za zanimivoin izčrpno predstavitevalpinističnega smučanja. Mirumi ne da edino članek o ocenjevanju;ker sem svoje mnenjepodal že spomladi (PV 6/2011),se ne bom ponavljal, zato samonekaj pomislekov. Navedbastare ocene III- za Jalovčevozebnik je nepopolna – manjka"v zgornjem delu S3+", kar je zadve tretjini več in dokaj realno.Pri novih ocenah pač pogrešamposebno oceno najtežjegaodseka, ob pogledu na tabelonove lestvice pa se mi zdi škoda,da ni prejšnje rimsko številčenjedočakalo tako dognanih kriterijev.Dobrodošle pa so dodatneinformacije ob oceni (stopinje,izpostavljenost).Zanimivo bi bilo enkrat opravitianketo (morda s pomočjo Planinskegavestnika ali/in spletnestrani PZS) med alpinističnimismučarji, kateri način ocenjevanjajim je ljubši.Andraž PoljanecLITERATURAKronika delovanjaceljskih reševalcev80 let GRS Celje. Zbornik1931–2011. Uredila Ivč Kotnik,Marko Gabrovšek. Celje,Društvo GRS Celje, 2011.V okviru prostovoljnegadelovanja je izdaja knjigeali zbornika ob pomembniobletnici planinskega društva,alpinističnega odseka alipostaje oz. društva gorske reševalneslužbe vedno dogodek,ki ga pospremimo s čestitkami.Publicistična dejavnost ni ravnoprioriteta teh organizacij, zatoje ob rednem delu potrebnegaveliko časa, zbiranja podatkov,tudi priganjanja, preden pridedo izida publikacije. Po drugistrani pa so ravno ti zapisi tisti,ki pomagajo promovirati todejavnost in ohranjati podatkeza zgodovino, ohranjajo pa tudispomin na ljudi in dogodke, dase ne izgubijo v pozabi.Ob osemdesetletnici svojegadelovanja je konec lanskegaleta drugi zbornik izdaloDruštvo GRS Celje (prvega jeizdalo ob petdesetletnici leta1981). Lično publikacijo na 174straneh trde vezave zanimivegaformata (21,5 x 24,5 cm) invisoke naklade (500) sta uredilaodgovorni urednik Ivč Kotnik inglavni urednik Marko Gabrovšekob sodelovanju sedemčlanskegauredniškega odbora. Žetakoj na začetku nam padejov oči medlisti s pesmimi zvečinoma gorsko tematiko(žal ne poznamo povsodimena avtorja/ice) in lepefotografije, kjer izstopa Hans(Ivo Avberšek). Po uvodnih pozdravihpredsednika društva,predsednika GRZS in celjskegažupana Bojana Šrota (ki jebil, zanimivo, en mandat tudinačelnik postaje) sledijo poudarkiiz zgodovine slovenskein celjske GRS postaje, ki nampredstavijo prelomne dogodkepo posameznih letih. Posebnomesto so kronisti namenili dolgoletnemunačelniku postajeStanetu Veninšku (med letoma1954 in 1987), ne morem patudi mimo omembe izjemnegaTineta Orla, ki je bil eno leto(1948) tudi načelnik celjskepostaje.V poglavju Dogajalo se je piscipredstavijo različne dejavnostireševanja, od pomoči zdravnikovin prve pomoči do vlogeinštruktorjev in helikopterja.V poglavju Vzponi je zbrankolaž več prispevkov, od|67|

pomembnih vzponov celjskihalpinistov (prvenstvene smeriv domačih gorah, v tujini pavzponi na osem-, sedem- inšesttisočake idr.), sodelovanjas tujino, raznih tekmovanj(Memorial Staneta in Marka idr.)do zdravniških in drugih zgodb,pri čemer nas gotovo najboljpritegnejo zanimive in tuditragične reševalske zgodbe.Zadnji del zbornika (poglavjeČlanstvo postaje GRS Celje) jepomemben del za zgodovino,kjer Celjani predstavljajo svojelegende, vse načelnike in člane(med njimi najdemo mnogaznana imena iz alpinizma,Celjani pa imajo tudi prvoinštruktorico GRS v Sloveniji),prav tako pa v nekrologih nakratko povzemajo biografijeposameznikov, ki so zaznamovalidelovanje postaje. Slediše pregled vseh nesreč, ki jihimajo v evidenci. Ponekod jepodatkov več, drugje manj.Celjska postaja GRS ima dolgozgodovino, na katero so lahkobrez dvoma ponosni, sajsegajo začetki organiziranegadelovanja na tem območju že vleto 1931 (Kranjska Gora – 1912,Kamnik – 1922, Jesenice –1924), v času delovanja pa selahko pohvalijo z zglednimpokrivanjem dokaj velikega inraznolikega območja. Z izdajoMladinska knjiga TrgovinaSlovenska 29, LjubljanaT: 01 2410 656,E: konzorcij@mk-trgovina.siPestra izbira knjig s področjagorništva, alpinizma,fotomonografij in potopisovAndrian Hendroff:From High Places: A JourneyThrough Ireland's GreatMountainsTheHistoryPress;december2010(trda vezava; 240 strani; barvnefotografije; cena 23,38€)svoje druge publikacije soponovno opozorili na svojenesebično in humanitarno delo,obenem pa obudili tudi spominna mnoge posameznike, ki sov časih, ko tehnika še ni imelatolikšne vloge, kot jo ima danes,pomembno prispevali k razvojureševanja in celjske postaje GRS.Izdaja zbornika je gotovo spodbudatudi za druga društva/postaje GRS po Sloveniji, podrugi strani pa odlično gradivoza prihodnje generacije.Vladimir HabjanPresunljivalepota TrenteNada Praprotnik: Alpskibotanični vrt Juliana.Ljubljana, Prirodoslovnimuzej Slovenije, 2011. 136 str."Tako je, kot da bi se vsapresunljiva lepota Trente zbralaprav tukaj, da bi gorskemuvrtiču nudila primeren okvir,"je o Juliani zapisal Julius Kugy(v knjigi Delo, glasba, gore). Into misel lahko vzamemo tudi zaiztočnico predstavitve vodnikapo alpskem botaničnem vrtuJuliana v Trenti. Tudi avtoricaNada Praprotnik pri tej, pravzapravže kar četrti različicivodnika, ni mogla mimo Kugyjain njegovih vznesenih besedo vrtu – saj tako začenja kotzaključuje vodnik z besedamipoeta Julijskih Alp. Vodničeksam je posvetila pokojnemudr. Tonetu Wrabru, "učitelju,botaničnemu sopotniku inprijatelju,“ ki je svojo strokovnopot začel prav v tem "vrturojenic".Bela knjiga s simbolom vrta,zoisovo zvončico na naslovnici,odseva vso ljubezen botanikov,oskrbnikov vrta in vseh, kiimajo radi gorsko cvetje. Izražanavdušenje vseh, ki jih kakšnaroža po več letih brez cvetenjav vrtu preseneti z enim samimskromnim cvetom in pripravido vznesenosti. Dejansko je izopisov najpomembnejših rož,ki rastejo v Juliani, mogoče izvedetiobilo zanimivega, da človekres težko ostane ravnodušen. Inprav te zanimivosti, te zgodbice,želim izpostaviti kot največjovrednost vodnika.V prvem delu vodnika namNada Praprotnik predstavi samvrt, njegov nastanek, zgodovino,ljudi, ki so z njim povezani, inokvirno razporeditev vrta. Pravtu pogrešam pregledni zemljevid,saj tisti na strani 4 označujele nekatere dele vrta, slovitihKugyjevih gredic nisem našel.Sicer pa je vodnik pisan zelolepo, enostavno, tako da lahkobralec gre kar na sprehod z njimpo gredicah Juliane – in tako jeavtorica tudi naslovila osrednjidel vodnika. V njem ob čudovitihfotografijah Cirila Mlinarjaspoznamo najpomembnejšecvetje Juliane. Spet pa bi prišlaprav približna označitev mesta,kjer je v vrtu določeno cvetlicomogoče najti.Sicer pa – kot sem že omenil –bogastvo vodnika so prav tistepodrobnosti, tako rekoč botaničneskrivnosti, "cvetke" z vrta.Denimo to, zakaj je dišeči volčinpoimenovan "jožefica" – kercveti na god Jožefa Delavca. Parazlaga o poimenovanju novihvrst – ko včasih vrsta dobi imepo tistem, ki se je prvi zmotil(npr. Wulfen je našel "celolistnijeglič", ki pa to ni bil, in danesroža nosi ime Wulfenov jeglič).Ste vedeli, da na slovenskemetničnem ozemlju obstaja kar120 izrazov za narciso? Posebejzanimive pa so zgodbe o močinarave. Blagajev volčin v vrtunikakor ni hotel uspevati tam,kamor so ga posadili, in se jepreprosto preselil na drugomesto v vrtu. Še huje je bilo shladnikovo buniko – iz vrta jekar izginila. Ko so že mislili, daje odmrla, so jo našli, v velikihkoličinah in bujno cvetočo, nadrugi strani ograje. Prav predstavitevvrta skozi take drobnezanimivosti je tisto, kar pritegnebralca vodnika in ga povabi vvrt, da bi morda še sam odkrilkakšno posebnost. Ob tempa navedimo še besede CirilaJegliča, ki jih avtorica dodaja nakonec vodnika: "Noben vrt ninikoli dokončno urejen. Oblikoin vsebino mu daje človek, ažive rastline se v njem razvijajopredvsem po svojih prirojenihnavadah."Odlična knjiga – vodniček poJuliani – pa seveda v prvi vrstiodraža vso predanost NadePraprotnik, ki vrt strokovno vodiže od leta 1975. Ni čudno, čenam lahko postreže s tako zanimivimizgodbami. Še kakšno,prosim!Marjan BradeškoZapiski iz Male BokeAndrej Fratnik et. al.: Zapiskio Mali Boki: kronologijajamarskih raziskav 1968–2007. Uredil Dejan Ristić.Tolmin, Planinsko društvoTolmin, 2011.Jamarska sekcija PD Tolmin(JSPDT) je edini jamarski klub vSloveniji, ki deluje pod okriljemkakega planinskega društva.Pridružujeta se mu le še zamejskajamarska kluba v SPD Trst inGorica. V vseh primerih gre zadoločeno dolgoletno tradicijo,v tolminskem pa tudi za dediščinoilegalnega Planinskegakluba Krpelj.Najbolj trajno so jamarji, ki soleta 2011 praznovali 40 let delovanja,svoje delo ovrednotiliv zborniku Zapiski o Mali Boki,ki ga je uredil Dejan Ristić - Rile,in predstavlja dokumentiranprikaz več kot tridesetletnegaraziskovalnega dela v nedrjihKanina. V njem se zato zrcalitudi pomemben del zgodovineJSPDT, del zato, ker so medtemdelovali še na drugih lokacijah.|68| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Christie. Od začetnega lahkotnegapopotovanja iz Ljubljanev Log si dogodki sledijo v postopnemnaraščanju napetosti, zvrsto vmesnih zapletov (tudi ljubezenskih),z množico zanimivihin igrivih dvogovorov s primesmiklenega domačega jezika (»Ku jefajn«, Bc – Bovec, čeča – dekle),vmesnimi refleksijami posameznihakterjev (v poševnem tisku),vse do roba stene, kjer se zgodbarazplete z ne prav predvidljivimkoncem.Čeprav napetost dogajanjatemelji na sami fabuli, se vseenozdi, da je vendarle temeljromana plezanje, alpinizem,pri čemer ga spoznavamo zvidika dveh mladih in zagnanihalpinističnih začetnikov. Takozačutimo utrip ferajna (alpinističnegaodseka), katerega članasta Tomaž in Peter, spoznamomlada zaljubljenca v gore, kiimata pred sabo le en cilj: čimprej plezati čim težje smeri.To jima tudi uspe s preplezanimPeharjem (Ašenbrener v steniTravnika), a na račun graje ingrožnje z izgonom z odseka starejšihalpinistov, ki se še predobrozavedajo, da sta fanta sicersposobna, vendar tudi nevarna,ker ne moreta poskrbeti za svojolastno varnost, saj niti klinov neznata dobro zabijati.Zlati zob pa ni le zgodba oplezanju, pač pa tudi zgodba oprijateljstvu, iskrenosti in zaupanju:noč na izpostavljeni policinad tisočmetrsko steno je kraj,kjer ni prostora za zlaganost,pač pa za zbližanje in tesnejšespoznavanje. Posebno pozornostavtor daje brez dvoma tudiLoški steni, v kateri so lovci inpastirji že davno iskali prehode,stena pa ima zaradi prvinskosti(strme trave, primerne le zagamse) in mogočnosti (1700metrov do roba stene) medplezalci posebno mesto – tudipri avtorju, ki je v njej pustil svojesledi. V zgodbo pa so vpletenitudi ljudje in kraji pod steno. Žeiz predgovora je zaznati, da jeavtorju zaselek Log s potokomKoritnico kot nekakšen drugidom, da so mu tukajšnji ljudjeblizu. V romanu ima pomembnomesto tudi rudarska dejavnost.Do Rablja v sosednji dolini, kjerso nekdaj kopali svinec in cink(in kjer sta Komac in Mlekužodkrila zlato žilo), vodi namrečveč kilometrov dolg rudniškirov, skozi katerega so se dolgaleta domačini vozili na delo.Golobu se vidi, da je veščpisanja, beseda mu teče tekoče,da je branje pravi užitek. Zlatizob, čeprav pisan za mladino,bo gotovo obvezno branje vsehtistih, tudi starejših, ki jih gorezanimajo v besedi. Z Zlatimzobom je Golob svoj ne pravskromni pisateljski opus (gorniškeknjige, kratke zgodbe, avtobiografije,roman) dopolnil še zodličnim mladinskim romanomin se še bolj zasidral medpomembne sodobne slovenskepisatelje mlajše generacije.Avtor je knjigo posvetilspominu na DušanaPolenika - Duša, krasijo pa jolepe ilustracije Cirila Horjaka.Še tole: naj vas ne zmoti podvojenlist na strani 288–289, grenamreč za tiskarsko napako, kipa ne vpliva na vsebino.Vladimir HabjanPLANINSKAORGANIZACIJADejavnosti Planinskezveze SlovenijePlaninska zveza Slovenije jemalo pred božičem prejelarazveseljivo novico, da jepodpredsednica PZS SlavicaTovšak postala članica novoustanovljenegaSveta VladeRS za spodbujanje razvojaprostovoljstva, prostovoljskih innevladnih organizacij. Ljubiteljegora so povabili k možnosti,da namenimo del dohodninenašim goram, ne da bi nas to kajstalo. Ob božično-novoletnihpraznikih so objavili seznamplaninskih koč, ki so bile odprtev tem času, vsem pa voščili meddrugim tudi, da bi jih v letu2012 vodile le prijazne poti neskončnihrazgledov in varnejšihkorakov, z mislijo na varovanje inohranjanje narave.Konec leta je izšla decembrska,zadnja lanskoletna številkaglasila Planinske zveze SlovenijeObvestila PZS. Izdali so tudi prenovljeniplaninski koledarček,zdaj imenovan Planinski kažipot2012, ki je oblikovno in vsebinskoprenovljen z mnogimikoristnimi informacijami inpodatki. Planinska založba PZSje konec januarja izdala noviVodnik po Karnijskih feratahavtorjev Bineta in Nade Mlač.Vodnik poleg opisa tur vsebujetudi praktične podatke ovremenu v Karnijskih Alpah,logistiki, vrednotenju (ne)zavarovanihplaninskih in plezalnihpoti, nasvete glede opremeza Karnijske gore, možnosti zaprenočitev, nakup hrane, oskrboz vodo in parkiranje ...Planinska zveza je na temočlanarine PZS 2012 za vodstvaplaninskih društev v začetkujanuarja pripravila dva dobroobiskana posveta, in sicer vLjubljani in Žalcu. Na posvetu soplaninskim društvom predstavilinovosti in spremembe članarinePZS za letošnje leto, zavarovanjačlanov PZS, odgovore na najpogostejšavprašanja (objavljenatudi na spletni strani Planinskezveze), novo spletno aplikacijo –portal za planinska društva zavodenje evidence članstva,pri katerem je Planinska zvezatudi sicer ponudila pomoč priuvajanju, odgovorili pa so tudina vprašanja udeležencev.Predstavili so reprezentanciv tekmovalnem turnemsmučanju in tekmovalnemlednem plezanju. Turni smučarjiso se med drugim dobro odrezalina ekstremni preizkušnjiMountain Attack v Avstriji, kjersmo dobili državnega prvakav vzponu – to je postal našnajboljši tekmovalec v turnemsmučanju Nejc Kuhar. Povabiliso tudi na državno prvenstvo(posamezno) in na 15. memorialLuke Karničarja in Rada Markičana Jezersko. Ledni plezalci sosvetovni pokal v tekmovalnemlednem plezanju UIAA 2012začeli v Cheongsongu v JužniKoreji, kjer sta slovenske barvelepo zastopala Tjaša Kosič indebitant na tekmah svetovnegapokala Janez Svoljšak. Drugatekma svetovnega pokala vtekmovalnem lednem plezanjuUIAA v švicarskem Saas Feeju,kjer so nastopili Tjaša Kosičter dvojčka Jernej in MatevžVukotič, je Sloveniji prineslavelik uspeh. Matevž Vukotič, žezmagovalec skupnega svetovnegapokala v tekmovalnemlednem plezanju v hitrosti 2008,je v hitrosti zasedel odličnotretje mesto.Komisija za športno plezanjeje objavila razpis za izpitein program usposabljanj,Komisija za alpinizem pa razpisza seminar in izpite za alpinističneinštruktorje. Alpinističnekolektive so obvestili o potrebniregistraciji za 2012, vse alpinistepa o zbiranju gradiva za zbornikSlovenski alpinizem 2011. Obekomisiji, za alpinizem in športnoplezanje, sta skupaj s krovnoPlaninsko zvezo povabili naAlpinistično-plezalni večer,podelitev priznanj najboljšim alpinistomin športnim plezalcemv letu 2011.Iz Venezuele sta se z uspešneodprave vrnila Matic Obid inLuka Krajnc, ki sta preplezala karsedem smeri, eno prvenstvenoin tri prve ponovitve. Športniplezalci, tudi najmlajši, pa souspešno plezali v Španiji. TimUnuk je najmlajši Slovenec spreplezano smerjo z oceno 8c,tokrat je v Italiji preplezal žedrugo.Vodniška komisija je pozvalavse vodnike k registraciji, rok je28. februar.Mladinska komisija je skupaj ssoorganizatorji pripravila 23.državno tekmovanje Mladina ingore (glej poseben prispevek)in mlade povabila v šolo zanačelnike, v kateri bodo spoznavalivsebinske in zakonodajneokvire v mladinski organizaciji,veščine dela z ljudmi in iskanjefinančnih virov. NekdanjaMladinska priloga ObvestilPZS, sedanja revija Gremo podobjem gora!, je zaživela še naspletni strani.Komisija za varstvo gorskenarave se je pripravljala naZbor delegatov Komisije zavarstvo gorske narave PZS(Ig, 4. februar).Za vse obiskovalce gorskegasveta pozimi je Planinska zvezapripravila nasvete in priporočilao varnejši hoji, opremi itd. vgorah pozimi, skupaj z Gorskoreševalno zvezo pa opozorilaše na uporabo pravilne opremev visokogorju. Ljubitelje gorain narave je Planinska zvezaobvestila o letošnji akcijiOčistimo Slovenijo za lepši svet!,ki se bo pridružila svetovnemuočiščevalnemu projektu|70| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

24. marca, do takrat pa bodolahko sodelovali pri iskanjudivjih odlagališč. Posredovalaje povabilo na raziskovalniodpravi 2012, in sicer na najvišjivrh Evrope Elbrus in na kitajskiMuztagh Ata. Planinska društvas kočami so obvestili o natečajuUredite si športne projekte posvoje, ki sta ga razpisala Heliosin Olimpijski komite Slovenije.Za vsa planinska društva je bilodprt javni razpis Zavoda zašport RS Planica Hura, prosti čas.Zdenka MiheličNovi varuhigorske naraveJeseni 2011 je bilo izvedenodeveto usposabljanje za varuhegorske narave pod vodstvomMarjete Keršič Svetel in MarteBašelj. Tečaja se je udeležilosedemnajst kandidatov iztrinajstih planinskih društev. Prviseptembrski konec tedna smose zbrali na Blegošu. Z vrha smov jasnemu vremenu opazovalionesnaženost naših krajev znočno razsvetljavo ter spoznavaliživalstvo v gorskem svetu,projekt Natura 2000 in zaščitenaobmočja in naravne parke. Dvatedna pozneje smo na Grohatupod Raduho iskali zadnjejesenske cvetove in gozdnesadeže, v teoretičnemu delupa smo spoznavali gozdove innjihovo varovanje, rastlinstvo inzaščitene rastlinske vrste, Alpskokonvencijo ter zakonske predpiseo varstvu narave v gorah. Prvioktobrski konec tedna nam jedirektor TNP v Bavšici predstavilproblem onesnaževanja in uničevanjagorske narave ter vplivmnožičnega obiska v gorah.Seznanili smo se tudi z aktualnoproblematiko varovanja gorskegasveta v zavarovanih območjih,s sistemom varstva naravena državnem nivoju, geologijogorskega sveta ter kulturnokrajino. Usposabljanje smo zaključilis preverjanjem znanja, sčimer smo pridobili naziv varuhgorske narave. Čakala nas je šepriprava seminarske naloge.Značke in izkaznice nam je naKozjanskem 10. 12. 2011 razdelilMilan Naprudnik, domačini paso nam razkazali naravne inkulturne spomenike ob poti odPriložnost za obujanje spominov na preteklostMeddruštveni odbor PD Podravja se predstaviV četrtek, 5. januarja 2012, je vRušah potekala slovesnost obodprtju razstave Meddruštveniodbor PD Podravja se predstavi.Razstavo so si imeli obiskovalcipriložnost ogledati že v septembruin oktobru 2011, ko jebila predstavljena javnosti vSlovenskem planinskem muzeju(SPM) v Mojstrani. Predstavilaso se PD meddruštvenegaodbora Podravja, hkrati pa jebil to poklon praznovanju 110.obletnice ustanovitve Podravskepodružnice. Zbrano je biloarhivsko gradivo in muzealijeskoraj vseh 34 PD na območjutega MDO. Vsakemu društvu staavtorica razstave Slavica Tovšakin soavtorica Elizabeta Gradniknamenili nekaj predstavitvenihbesed na panojih, v vitrinahpa je bilo razstavljeno različnogradivo, kot so muzealije,zborniki, pisma, spominski dnevniki,fotografije. Razstavo sopopestrile umetniške fotografijepokrajine, avtorici pa sta dodališčepec mladostnih utrinkov.Iz fotografij je dihala igrivostob tabornem ognju, mladi soprikazali likovno upodobitevdoživljanja narave in brezskrbnoživljenje na planinskem taboru.Razstavo so finančno podprliMDO PD Podravja, Planinskazveza Slovenije, SPM oziromaGornjesavski muzej Jesenice inPD Ruše. Na otvoritveni slovesnostije bilo veliko obiskovalcev;to je bila hkrati tudi priložnostza medgeneracijsko srečanjeplanincev, načrtovanje, obujanjespominov. Kulturni program soizvajali učenci OŠ Janka Glazerjav Rušah, o razstavi in dogodkihpred 110 leti je spregovorilpredsednik PD Ruše Iztok Urlavb,MDO je predstavil predsednikAnton Purg. Razstavo, ki sta jiprisostvovala tudi vodja SPMMiro Eržen in Elizabeta Gradnik,je odprla podpredsednica PZSSlavica Tovšak. O razstavi smopovprašali nekaj ruških planincevin vodjo SPM. Ob vtisih tegadne je misel segla tudi nazaj, včas, ko so bile razmere za razvojplaninstva drugačne.Rafael Razpet, član PD Ruše odleta 1947, predsednik PD 25 let:"Vesel sem, da je razstava, ki si joje ogledalo veliko ljudi že v Mojstrani,prispela v Ruše. Tu je bilazibelka planinstva v Podravju,zato si želim, da si jo ogleda čimveč Rušanov in članov drugihPD. Mislim, da nobena dejavnostne daje toliko za dušo in telo kotravno planinstvo. V mali Slovenijiimamo raznoliko podobo: Julijce,Karavanke, Kamniške Alpe,sredogorski svet, Pohorje in šekaj. Prav je, da imamo razstave,saj ena sama ne more pokazatibogastva našega sveta in trudaplanincev. V Podravski podružnicije bila zbrana intelektualnaelita tistega časa, bila se je bitkaza slovenski jezik. Od začetkovpa je planince povezovala rdečanit – prostovoljstvo. Spominjamse pionirskih taborov pred Ruškokočo na Arehu, množičnostivčlanjevanja v PD, saj nas je bilovčasih 1200 in več. Nikoli ni bilproblem udarniško delo, iz pogoriščna Pohorju smo gradili koče,čutili smo pripadnost društvenemuživljenju. Ko za društvo nekajnarediš, si ponosen in društvopostane del tvojega življenja."Vinko Caf, vodnik PZS, član UOPD Ruše: "Razstava mi je zelovšeč, saj je med drugim dobroprikazana razvojna pot ruškegaplaninstva. Leta 1901 ustanovljenapodružnica SPD je omogočilasamostojno društveno pot poletu 1920. Ves čas je bila planinskadejavnost zelo aktivna,tudi zahvaljujoč industrijskemuokolju v Rušah. Zlasti Tovarnadušika je finančno podprla večakcij, tudi gradnjo planinskihobjektov. Dobro poznamzgodovino, saj sem član PD žeod leta 1955, planinski vodnikpa od leta 1989. Danes imamo vRušah 20 vodnikov, kadrovsko seves čas krepimo, skrbimo tudi zamlade. Urejeni društveni prostoriomogočajo dejavnost na vsehpodročjih, tudi varovanje pisnekulturne dediščine, ki je nastajaladesetletja."Benjamina Jurič Meško, članicaPD Ruše: "Ogledala sem si razstavov Mojstrani in v Rušah. Velikoje zbranih podatkov, posebej some prevzele fotografije Pohorjain motivi gričev, ki jih varujetaBoč in Donačka gora. Tako kotnapolnijo dušo vrhovi, takopustijo sledove tudi nizke vzpetinice,zato se ne čudim, da je v tem,geografsko razgibanem svetu,nastalo toliko planinskih društev.Vanje vstopajo ljudje, ki se ne zadovoljijos potrošništvom, ampakznajo opazovati naravo in nareditinekaj zase. Na razstavi sem našlasvoje korenine: kar štiri generacijenazaj so v družini Meškovihpovezani s planinstvom. Obgledanju fotografij in pisem medmamo Erno in Tinetom Orlom, sepovrne bogastvo spominov. Mojistarši, zlasti mama, so, čeprav soživeli na podeželju, širili planinskomisel, ki je vzklila na ormoškemobmočju. Ves prosti čas starševin moje mladosti je bil namenjengoram, po vrnitvi z vršacev smoleto za letom živeli od spominov.Spominjam se očeta Maksa, ki jevzel v roke orglice, zaigral in kazalimena vrhov na planinskih turah.V hribe hodijo drugačni ljudje, kotjih srečaš v dolini, ob njih bogatiš."Olga Malec, članica UO PD Ruše:"S to razstavo PD Ruše simboličnozaključuje praznovanje 110let organiziranega planinstva.Praznovali smo vse leto: z akcijoosvojitve stotih vrhov, s svečanoakademijo, septembra smo priArehu odprli obnovljeno Čandrovokočo. Hvala podpredsedniciPZS Slavici Tovšak, ki je dala idejoza razstavo in jo postavila, inpredsedniku MDO Antonu Purgu,ki je idejo podprl."Miro Eržen, vodja Slovenskegaplaninskega muzeja v Mojstrani:"Veseli nas, da je razstava našlasvoje mesto tudi v okolju, kjerso vsi pomembni dogodki, ki jihprikazuje, nastajali. Zbiranje podatkovin postavitev je zahtevnodelo, zato v imenu SPM izražamiskreno zahvalo planincem MDOPodravja, še posebej pa SlaviciTovšak za vložen trud. Razstavani pomembna samo zaradikronološkega pregleda razvoja,pač pa so planinci Podravjaupravičeno ponosni na vse, kar sostorili na področju planinskegagospodarstva, odnosa do naravein vzgoje mladih ter ostalihdruštvenih dejavnosti. To pa sovrednote, ki jih sporoča razstavain ki bodo dajale zagon mladimgeneracijam."Slavica Tovšak|71|

podružnične šole v Kostrivnicimimo planinskega doma naBoču do planinske koče Velikonočnica,ki jo oskrbuje PD BočKostrivnica. Med udeleženciso se stkala nova poznanstvain prijateljstva. Obljubili smosi, da bomo te vezi ohranjali šenaprej, saj nam bo s skupnimimočmi lažje ohranjati našo lepoin pestro deželo.Darinka GaberščikPlanšarji najboljši23. državno tekmovanjeMladina in goreV soboto, 14. januarja 2012, jena OŠ Janka Glazerja v Rušahpotekalo že 23. državno tekmovanjeMladina in gore. Največznanja so pokazali tekmovalciekipe Planšarji z Vranskegain prepričljivo zmagali. 24.državno tekmovanje Mladinain gore drugo leto bo torej naVranskem.V Rušah se je na tokratnemdržavnem tekmovanju Mladinain gore pomerilo 24 najboljšihskupin mladih planincev,osnovnošolcev od 6. do 9.razreda iz vse Slovenije, ki so sena regijskih tekmovanjih 12. novembra2011 najbolj izkazale.Tekmovanje Mladina in gore jevedno organizirano pod okriljemMladinske komisije PZS,soorganizatorja zaključnega,državnega tekmovanja pa staplaninsko društvo in osnovnašola zmagovalcev prejšnjegaleta. Tokratno državno tekmovanjeso pripravili v kraju ekipeBožjih šteng, saj je lansko letodrugič zapored zmagala ekipaiz Slivnice pri Celju in zato organizacijopredala ekipi za sabo.Osnovna šola Janka GlazerjaRuše in Planinsko društvo Rušesta tako zavihala rokave in pripravilaodlično tekmovanje inprireditev. Soorganizatorja stabila še Zavod za šport RS Planicain Ministrstvo RS za šolstvo inšport.Ko so učenci pisali teste, soorganizatorji pripravili srečanjementorjev, na katerem je članorganizacijskega odboratekmovanja Uroš Kuzman vodilpogovor o analizi testov regijskihtekmovanj in prenovljenihprogramih Mladi planinec inCiciban planinec, kustosinjain pedagoginja Neli Štular jepredstavila pedagoški programSlovenskega planinskegamuzeja, predstavnik Mladinskegaodseka PD Ruše Lovro Bačunpa je predstavil vsakoletnoakcijo, gradnjo pohorskih bajtin planinskih koč iz snega naArehu.Državno tekmovanje Mladinain gore je bilo tokrat vznamenju Severne triglavskestene in Sfinge, saj so moralimladi planinci poleg znanjaPlaninske šole pokazati svojodomiselnost in znanje tudi o tejtematiki – o zgodovini vzponovv številnih smereh, vseh prizadevanjihnovih navez in o Sfingi.V času po testih so si ogledalidokumentarni film Sfinga, ki gaje predstavil glavni gost tegadne Tine Marenče, idejni očetega zelo uspešnega in večkratnagrajenega filma. Organizatorje poskrbel tudi za družabnosrečanje in spoznavanje kraja.Najboljših šest skupin popisanju testov se je uvrstilo vpopoldanski finale, ki je potekalv obliki kviza. Za naslov državnihprvakov so se potegovaleekipe Slivniški svizci (OŠ Slivnicapri Celju, PD Slivnica pri Celju),Planinske muhe (OŠ Idrija, PDIdrija), Nepredvidljivi (OŠ Braslovče,PD Dobrovlje Braslovče),Loka (OŠ Loka Črnomelj, PDČrnomelj), Bergmandlci (OŠIdrija, PD Idrija) in Planšarji (OŠVransko Tabor, PD Tabor). Planšarjiz Vranskega so z odličnimznanjem zasluženo zmagali.Težak boj pa se je nato bil še zanadaljnja mesta, od drugegado petega. Najboljše tri ekipe(Planšarji, idrijski Bergmandlciin tretjeuvrščeni Nepredvidljivi)bodo za nagrado poleti užiligorniški nagradni tabor vBavšici v organizaciji Mladinskekomisije PZS.Zmagovalci so bili presrečni.Nina Dolar, Tjaša Pikl, DavidPavlič, Žan Dolar in mentoricaZlatka Bukovec so ob temdejali: "Na tekmovanje smo sepripravljali skrbno, v poglavjasmo se poglobili že pred časom,svoje znanje pa nadgrajujemože več let. Udeležujemo seplaninskih izletov, pohodov,taborov in vrsto let tudi planinskihorientacijskih tekmovanj.Zadnji teden pa smo si večkratogledali film Sfinga."Med finalom so razglasili tudinajboljše ekipe na likovnemnatečaju Alpinizem nekoč indanes. Zmagala je ekipa Šokci izSemiča, drugi so bili Štrki iz PDMatica Murska Sobota, tretje paFlosarke z OŠ Ljubno ob Savinji.Vse tekmovalce in mentorje terseveda organizatorje je predsednikPlaninske zveze SlovenijeBojan Rotovnik pohvalil, jim čestitalter jim za popotnico meddrugim dejal: "Letošnje državnotekmovanje je bilo izvedeno vRušah, ki je zibelka planinstvana Podravskem in kjer jeplaninstvo zelo dobro vpeto vživljenje mesta. To se je tudi izkazaloz odlično organizacijo inpristnim planinskim vzdušjem.Zahvaljujem se organizatorjemza odlično opravljeno delo,vsem ekipam čestitam za uvrstitevna državno tekmovanje,posebne čestitke za zmago pagredo mladim planincem innjihovi mentorici na Vransko."Koordinatorka tekmovanjaMladina in gore Brigita Čehje ob koncu vse povabila naregijska tekmovanja.Zdenka MiheličV SPOMINJože Godnov1936–2012Na pragu novega leta nas je presenetilavest, da je Jože odšel nadolgo pot brez vrnitve ... Sprvanismo mogli verjeti ali pa nismohoteli verjeti, saj je bilo srečanjepred novim letom optimističnoin kazalo je, da se mu zdravjevrača. Takrat smo se veseli indobre volje poslovili. Planinskodruštvo Tržič je z njegovimodhodom izgubilo praporščaka,ki še zdaleč ni bil le nosilecprapora, ampak mnogo več.Ob 90-letnici PD Tržič je prevzelnovi prapor, kar ga je navdajalos ponosom in zavestjo, da ga boše bolj skrbno varoval. Domamu je namenil častni prostor. Bilje popolnoma predan nalogam,ki jih je prevzel in vestno opravljalob vseh žalostnih pa tudiveselih dogodkih. Zadnji tak jebil dan gorenjskih planincev vzačetku julija 2011 na Zelenici.Skupaj smo se veselili skorajšnjegadokončanja doma ... Povezanosts planinskim svetomga je bogatila in ker mu je obstrani stala žena, sta mnogokratsložno uživala na različnihpoteh, ki sta jih delila z drugimiplaninskimi sopotniki ali pakar sama ... Večkrat sem bilaprijetno presenečena, kako staz navdušenjem pripovedovalao svojih dogodivščinah, o novihpoteh in tudi o tistih, ki sta jih žemnogokrat prehodila.Ponosni smo na to, da je bil delnaše skupnosti, ki jo je dopolnjevalin bogatil. Vrednote prinjem niso bile vprašanje, ampakse je zdelo, da so samoumevne.Tudi zato spoštujemo takonjega kakor njegovo družino.Življenje je potovanje, za kateronihče ne dobi zemljevida.Vsakdo potuje po svoje insi sproti riše svoj zemljevid.Njegove poti so bile prepletenez našimi, za kar se njemu innjegovim najožjim družinskimčlanom ob slovesu iskrenozahvaljujemo. Verjamemo,da nas bodo spomini, katerihtančica se bo začela iz dnevav dan bolj odkrivati, še dolgoohranjali v veri, da se nekočin nekje spet snidemo. Vsemnajbližjim v imenu PD Tržič in vsvojem imenu iskreno sožalje.Jože, počivaj v miru, obkroženz vencem tržiških hribov, in najti bo slovenska zemlja mehkaodeja …Erna Anderle, PD Tržič|72| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012

Nalepko PODPORNIK 2012GORSKA RE[EVALNA ZVEZASL OVE NEI Jdobite na društvih/postajah GRS aliv pisarni GRZS vKranju. Donacijaod posameznenalepke v SkladOkrešelj je 5 EUR.Planinski vestniktudi v oddaji Dobro jutrona TV Slovenija

Nahrbtnikivrhunske oblike in kvalitete!Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86•E - mail: info@factorystore.si•www.factorystore.si