1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

metrov. Izginotja večjih ledenikov nepričakujemo pred koncem 21. stoletja,vendar bodo manjši ledeniki, in takihje večina, verjetno izginili do sredinetega stoletja.Ledeniki soustvarjajo alpskopokrajino, ki smo je vajeni. Zaradimanjšanja ledenikov se bo podobaAlp precej spremenila, poleg tega seje zaradi visokih temperatur začel odtajevatipermafrost, kar je bilo najboljvidno poleti leta 2003 pri nekaterihnajvišjih alpskih vrhovih. Takrat soporočali o povečanem krušenjuteh vrhov. Ko se bo ozračje še boljsegrelo, bo tega vse več. Seveda se bopovečala tudi nevarnost pri obiskuteh vrhov. Z izginotjem ledenikov sebodo spremenili rečni režimi zlastimanjših rek in potokov, ki izvirajoprav v Alpah, kar bo vplivalo tudi nauporabo pitne vode. Temu se bomomorali prilagoditi.Glavna posledica taljenja ledenikovin obeh polarnih kap pa je višanjemorske gladine. Trenutno ves taleči seled prispeva približno en milimeterna leto, ta prispevek pa se bo verjetnomočno povečal. Če bi se stalil vesled, bi se morje dvignilo za okoli 70metrov. Ob koncu zadnje ledenedobe je bilo kopenskega ledu precejveč kakor sedaj, morje je bilo zatokar 120 metrov nižje od današnjeravni. Takrat je bilo globalno le kakih5 stopinj Celzija hladneje kakor vzadnjih tisočletjih, v holocenu. Tokaže na zelo velik odziv gladinemorja na podnebne razmere; segretjeozračja za 1 stopinjo Celzija lahkodolgoročno (v nekaj stoletjih ali tisočletjih)dvigne morsko gladino za večkakor 10 metrov.Kako, če sploh, lahko preprečimotaljenje ledenikov?V Alpah in na Grenlandiji sopotekali poskusi, da bi zaustavili oz.vsaj upočasnili tanjšanje ledenikov.Prekrili so jih z belo plastično folijo,da bi preprečili oziroma zmanjšaliizmenjavo toplote med ledenikomin ozračjem ter neposredno izpostavljenostledenika sončnemu sevanjuv poletnem času. Opazili so ugodnerezultate, je pa seveda tak projekt navečjem območju negotov oziromaneizvedljiv. Taljenje ledenikov lahkonajbolj omilimo z zmanjšano količinoizpustov toplogrednih plinov, zlastiogljikovega dioksida, v ozračje.Zakaj v zadnjem času toliko govorimoo podnebnih spremembah?Posledice podnebnih sprememb sose zlasti v zadnjih 20–30 letih začelekazati po svetu. V tem času so razviliV septembru leta 2007 je prišlo do nenavadno močnega taljenja arktičnegamorskega ledu. Minimum v obsegu ledu oziroma v pokritosti Arktičnega oceanas tem ledom je bil bistveno manjši kakor v letih pred tem. Sateliti merijo obsegtega ledu od leta 1979. Pokritost morja z morskim ledom v zadnjih letih na Arktikise je glede na 80. in 90. leta v septembru zmanjšala za približno tretjino in celobistveno bolj, kakor so to napovedovali klimatološki modeli. Kljub vsej tehnologijiin napredku znanosti nekaterih procesov še vedno ne razumemo dovolj dobro.Bojimo se, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do nepredvidljivih in nenadnihsprememb v nekaterih elementih podnebnega sistema, recimo na Arktiki aliAntarktiki. Da so nenadne spremembe možne, dokazujejo podatki iz ledenihvrtin na Grenlandiji. Deset tisoč in več let nazaj, med zadnjo ledeno dobo, je prišlodo močnih skokov temperature na območju severnega Atlantika in Grenlandije.Zalivski oz. severnoatlantski tok se je hitro spreminjal, kar je bistveno vplivalo naprenos toplote z ekvatorja proti polu. Ugotovili so, da so te hitre spremembe zanekaj stopinj Celzija lahko potekale v zelo kratkem časovnem obdobju nekaj let donekaj desetletij, zato nas seveda upravičeno skrbi, da bi do česa podobnega prišlotudi sedaj, ko se podnebje na globalni ravni hitro spreminja.tudi računalniške modele, s katerimilahko povemo, da je za te spremembeodgovoren človek. Glavna težavapri podnebnih spremembah, kijih trenutno doživljamo, je njihovaizjemna hitrost. Zaenkrat sam velikostnired spremembe temperatureZemljinega površja in zraka pri tleh,ki je trenutno približno osem desetinkstopinje Celzija v zadnjih stotihletih, ni nekaj izjemnega. Vendar pase je to zgodilo v kratkem obdobju.Če to primerjamo s podatki, ki smojih pridobili iz zapisov iz morskihsedimentov in večnega ledu naGrenlandiji in Antarktiki, pa lahkougotovimo, da so take spremembe vZemljini zgodovini izjemno redke.Spremembe, kakršne se odvijajosedaj, trajajo po navadi vsaj nekajPoledenitev Antarktike se je začelapred približno 30 milijoni let, boljobsežna poledenitev Grenlandije pase je začela pred 2 ali 3 milijoni let, kose je podnebje še bolj ohladilo.tisoč let ali celo nekaj milijonov let.Hitro spreminjanje podnebja jenajvečja težava za živalstvo in rastlinstvo,ki se marsikje na svetu ne morepravočasno prilagoditi.V 18. in 19. stoletju nihče ni razmišljal,da lahko človek tako hitro inbistveno spremeni ne samo sestaveozračja, ampak celo podnebje. Vsatehnologija, ki jo potrebujemo zaublažitev ali ustavitev podnebnihsprememb, je sedaj že na voljo.Vprašanje pa je, ali to lahko uresničimo,saj je ukrepanje pri problemu,ki obsega ves svet in praktično vsegospodarske panoge, povezano zinercijo celotnega sistema. Stvarigredo po mnenju znanstvenikovše vedno veliko prepočasi, da bidosegli zastavljene cilje. Najboljznan cilj je ta, da se Zemlja ne smesegreti za več kakor dve stopinji nadtisto temperaturo, ki je bila značilnaza predindustrijsko dobo (tj. 17. in18. stoletje).Kaj lahko sami ali kot družbanaredimo, da omilimo, morda celopreprečimo te spremembe?Kot posamezniki na najlažji in najhitrejšinačin lahko delujemo tako,da zmanjšamo porabo energije – varčujemopri porabi električne energijein uporabi fosilnih goriv takoza ogrevanje kakor za prevoz. Samoto pa ne bo rešilo problema zaradištevilčnosti prebivalstva na Zemlji,hitrega razvoja in vse večjega onesnaževanjav nerazvitem delu sveta.Treba bo poseči po novih tehnologijah.Katere in v kakšnem obsegubodo, je nehvaležno napovedovati,vsekakor pa je dejstvo, da bo trebaprenehati uporabljati fosilna gorivav tako velikem obsegu, zmanjšatiporabo bencina in dizelskega gorivav prometu, premoga pri kurjavi inzemeljskega plina. Čeprav zemeljskiplin številni prištevajo med ekološkagoriva, sprošča velikanske količineogljikovega dioksida, poleg tega sepri njegovem prevozu in črpanjuiz tal v ozračje sproščajo precejšnjekoličine metana, ki povzroča segrevanjeozračja. Povečana količinametana v ozračju je drugi najpomembnejširazlog, zakaj se podnebjev zadnjih desetletjih spreminja. m|17|