Ledenik Aletsch jenajvečji evropski, BaltoroPodatki o treh alpskih in enem himalajskem ledeniku. 2pa svetovni ledenik.Ime ledenika Država Dolžina (km) Površina (km 2 )Aletsch Švica 22,7 86,6Gorner Švica 13,5 59,7Mer de Glace Francija 12 32Baltoro Pakistan 62 5202Schweizerischen Gletschermessnetz, Neue Zürcher Zeitung On-Line.Preglednica 1: Triglavski ledenik –površina ledenika 1900–2011LetoPovršina (ha)konec 19. stoletja prek 401900 301946 151995 3,01999 1,42003 0,72005 1,12007 0,62008 1,12009 2,920<strong>10</strong> 2,52011 2,4našim štetjem. Še v zadnji je bila poledenelapovršina na kopnem približnotrikrat večja od današnje. Zdaj je večinaledu na Antarktiki, Arktiki, Grenlandijiin drugod v višjih geografskih širinah.Nam bližja so gorska območja, kjer pajih je le nekaj odstotkov.Današnji ledeniki imajo le malo skupnegaz geološkimi ledenimi dobami,saj so večinoma povezani s podnebjemzadnjih stoletij. Tudi za to obdobje je značilnomenjavanje toplejših in hladnejšihobdobij. Najbolj znana sta srednjeveškotoplo obdobje in temu sledeča malaledena doba. Gre za pojava svetovnihrazsežnosti, zato nista bila omejena lena evropsko in severnoameriško celino.V srednjeveškem toplem obdobju (800–1300) je bila povprečna temperatura zaOkno na ledeniku pod Skuto, v ozadju VelikaBaba, Ledinski vrh in Storžek Foto: Miha PavšekPreglednica 2: Ledenik pod Skuto –površina ledenika 1946–2011LetoPovršina (ha)1946–1954 2,5–31950 2,81989 1,11997 1,52003 0,72007 1,12008 1,42009 1,820<strong>10</strong> 1,82011 1,7Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.stopinjo višja od današnje. Za nas zelopomembna je mala ledena doba, ki jezajela Evropo v sredini 14. in je ni zapustilavse do sredine 19. stoletja, torej več kot400 let kasneje. Višek je dosegla v letih1645–1715, kar sovpada z zmanjšanjemaktivnosti izbruhov na Sončevi površini.Povprečna temperatura je bila "le" stopinjonižja, kot smo je vajeni danes. V temčasu sta najverjetneje nastala tudi obanaša ledenika, danes le še majhni ledeniškizaplati pod Triglavom v Julijskih inpod Skuto v Kamniško -Savinjskih Alpah.Ledeniki v izbranih številkah in besedahČe se omejimo na evropski poledeneliprostor (Alpe, Islandija, Skandinavija inKavkaz), lahko ugotovimo, da je površinepod ledom približno za nekaj več, kotje velika Slovenija. Večina alpskih poledenelihobmočij je v Švici, Avstriji, Italijiin Franciji, pri nas so le ledeniški vzorci.Skupna prostornina več kot 1500 ledenikovna tem prostoru je skoraj 400 km 3 .Obseg in debelina večine alpskihledenikov v zadnjem četrtstoletju močnoupadata. V tem času se je njihova skupnapovršina zmanjšala skoraj za tretjino.Letna vsota novozapadlega snega (nevišina, saj se sneg seseda) v Alpah je tudido 20 metrov, kar omogoča večmetrskiletni prirast debeline ledeniškega ledu.Pot od snega do ledeniškega ledu je zvidika našega gostovanja na tem planetusorazmerno dolga in trnova. Za meterdebelo plast ledeniškega firna (njegovagostota je večja od 500 kg/m 3 ), ki jehkrati predzadnja stopnja preobrazbesnežne odeje v ledeniški led, mora pastiokoli 6–8 metrov snega in preteči 3–5let. Za nastanek enako debele plastiledeniškega ledu na jugovzhodnemrobu Alp, kjer imamo opravka z robnimirazmerami, pa je potrebnega še precejveč časa – od nekaj desetletij do skorajcelega stoletja. Posebno in precej manjraziskano poglavje ledeniške zgodbepa so nekdanji ledeniki na območjudinarskega sveta, saj so njihovi sledovibolj redki in skriti ter po velikosti inoblikah precej skromnejši od svojihalpskih sosedov.Zanimivo je tudi poimenovanje ledenikovpo posameznih alpskih državah:nemško Gletscher (splošni izraz) in Keester Ferner (regionalna izraza), angleškoin francosko glacier (drugačna je izgovorjava),italijansko ghiacciaio, rusko intudi srbsko lednik (ледник) in islandskojökull. Slovencem, ki zahajajo v bližnjeGeodetska izmera Triglavskega ledenikaFoto: Miha Pavšek (arhiv Geografskega inštitutaAntona Melika ZRC SAZU)|6| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012
Ledenik v krnici med Rinkama in SkutoFoto: Robert Logarledeniške gore, je dobro znan ledenikPasterca/Pasterze pod 3797 metrovvisokim Großglocknerjem/Veliki Klekv Avstriji.Že šest in pol desetletij dolg niz meritevSodelavci Geografskega inštitutaAntona Melika ZRC SAZU že več kotšest desetletij, natančneje od leta1946, opazujejo Triglavski ledenik inledenik pod Skuto (več o obeh najdetena DEDI-ju, enciklopediji naravnein kulturne dediščine na spletnemnaslovu http://www.dedi.<strong>si</strong>/). Oba stamed najbolj jugovzhodno ležečimiledeniki v Alpah. Ker ležita na sorazmernonizki nadmorski višini, sta zeloobčutljiva na podnebne spremembe.Projekt opazovanja obeh ledenikov jemed najstarejšimi in najdaljšimi znanstvenoraziskovalnimiprojekti pri nas.Do sredine devetdesetih let prejšnjegastoletja so potekale meritve s kla<strong>si</strong>čnometodo, to je z odčitavanjem spremembedolžine (debeline) ledenika naposameznih točkah. Takrat so začeli sTriglavski smuk s Kredarice in lovski veleslalom na LedinahNapeto na večnem snegu je bil naslov članka avgusta 1976 v časopisu Delo,kjer so poročali o dvodnevni smučarski tekmi, ki jo je na Triglavskem ledenikuorganiziral smučarski klub iz Radovljice. Omenjena tekma je bila <strong>si</strong>cer naslednicaprecej bolj znanega triglavskega smuka, ki je potekal na relaciji Kredarica–Krma,torej nekoliko stran od ledenika. Med priprvavami na triglavski smuk maja1946 je eden od udeležencev v megli nevede zavil z ledenika in zapeljal čez robTriglavske severne stene. Nepoškodovan je pristal 96 metrov nižje blizu izstopaSlovenske smeri. Sicer pa so <strong>si</strong> tudi številni drugi smučarji na njem vse do sredineosemdesetih let 20. stoletja pogosto privoščili poletno ali v posameznih letih celozgodnjejesensko smuko. Na ledeniku pod Skuto, natančneje na pozno spomladi alivča<strong>si</strong>h tudi še v zgodnjem poletju povezanih snežiščih Ledin v vpadnici ledenika papoteka tudi vsakoletni tradicionalni lovski veleslalom. Konec maja leta 2011 je bil nasporedu že osemnajstič, udeležilo pa se ga je kar 62 tekmovalk in tekmovalcev.Vrtanje s plinskim parnim vrtalnikom naledeniku pod Skuto ob koncu talilne sezoneleta 2006 Foto: Miha Pavšek|7|