1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

Z NAMI NA POTPlanota zavse letne časePokljukaBesedilo: Janja LipužičKakor je Indija Koromandija prispodoba pravljične deželeblagostanja, kjer dobrote nikoli ne presahnejo, takoje Pokljuka, največja planota naših Julijskih Alp, sinonimza tuzemne lepote narave in neizčrpen vir navdiha svojimobiskovalcem. Le kje drugje lahko v enem samem dnevudoživite takšno krajinsko pestrost, sprostite dušo in teloskozi toliko aktivnosti in s seboj odnesete vznemirljivevtise! Kolobarjenje letnih časov vse te možnosti le šepomnoži, saj je na Pokljuki sezona ves čas na vrhuncu.Nad ledeniškimi dolinami obrobu triglavskega pogorjaDvajset kilometrov široko in približnotoliko dolgo pokljuško planotoomejujejo doline: na severovzhoduRadovna, na severozahodu Krma, nazahodu dolina Voje z reko Mostnico,na jugu in jugovzhodu teče SavaBohinjka, med Pokljuko in Uskovnicopa se zajeda tanka soteska Ribnice.Južna in vzhodna meja tečeta skorajvzporedno z mejo Triglavskega narodnegaparka.Njen osrednji del sega od 1.000 do1.500 metrov visoko in je večinomaporaščen s smrekovimi gozdovi, kiKip Valentina Vodnika v KoprivnikuFoto: Janja Lipužič|28| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012so nekakšen zaščitni znak Pokljuke,vendar tam ne koreninijo od nekdaj.Zasadili so jih šele potem, ko so zapotrebe intenzivnega oglarjenjavečino nekdaj prevladujočegabukovega gozda posekali. Macesen inrušje rasteta v višjih legah, na barjih panajdemo posebno (izbirčno) rastlinskovrsto, mesojedo rosiko.Čeprav smo daleč od primorskegaKrasa, stojimo na izrazito kraških tleh,zaznamovanih s številnimi vrtačami,brezni – tisto pri Medvedovi kontise nadaljuje v največjo podzemnodvorano v Sloveniji, široko več kot 150metrov –, kontami, dolinami in barji,nastalimi kot posledica zakrasevanjain delovanja ledenikov. 1 Ti so oblikovalitudi značilne grbinaste travnike in zaseboj pustili obsežne morene. Podzemnezaloge vode so velike, a je zaradispecifične lastnosti poroznih kamninna površju skoraj ni najti. Izjema sobarja, nastala iz nekdanjih ledeniškihjezerc, in soteske ob vznožju.Ob geološki prelomnici na severozahodnemrobu se dviguje Pokljuškopogorje, ki onstran prepada v dolinoKrme. Vzhodne meje Julijskih Alpbranijo zadnji dvatisočaki od Debelepeči, Brd, Viševnika do Malega in VelikegaDraškega vrha. Zaradi razvejanemreže planinskih poti so vsi našteti1Na spletni strani http://www.gore-ljudje.net/novosti/61296/ si lahko ogledate film o gibanjuvelikega bohinjskega ledenika, ki je nekoč segaltudi na Pokljuko.Venec vrhov nad planino Javornik. Z leve:Viševnik, Mali Draški vrh, Veliki Selišnik in Triglav.Foto: Peter Strgarvrhovi dostopni in poznani širokemukrogu planincev. Sredogorje s Klečicoin Stresenico zaključuje greben odDebele peči proti severu, Rjava, Bratovljain Kamnikova peč pa obrobljajoplanoto nad dolino Radovne. V srednjemdelu se dviga nekaj osamelcev,kot sta Mesnovec in Javorov vrh, kije tako kot Galetovec 2 na skrajnemvzhodu imeniten razglednik.Življenje na Pokljuki nekoč in danesPokljuko si delijo občine Bled, Gorjein Bohinj, od koder pripeljeta tudiobe asfaltirani cesti, ki sta pozimi običajnospluženi. Razvejeta se v mrežogozdnih cest in kolovozov. Iz dolin doMrzlega studenca je z obeh strani približnodvajset kilometrov, naslednjihšest pa se konča na Rudnem polju,1350 m, ki predstavlja športni centerPokljuke. Pozimi živi v znamenju2Več o tem v članku: Na obronkih gorenjskih planot.Planinski vestnik 4/2011, str. 41.