NOVICE IZVERTIKALENekaj vzponovCentralna smer je poleti <strong>si</strong>cersorazmerno dobro obiskana,pozimi pa zatrep pod VelikimŠpičjem ni deležen pretiranegaobiska, če seveda izvzamemoturne smučarje. Nejc in RokKurinčič (oba Soški AO) sta vnedeljo, 25. 12. 2011, preplezalaomenjeno smer. Vse skupaj nibilo tako lahko, kot kaže ocena(IV+/III, 500 m). Že na dolgemdostopu sta se nagarala medgaženjem debele snežneodeje, kar je turo naredilo šebolj naporno. Tako sta bila navstopu v smer šele nekaj predpoldnevom. Razmere v smeriniso bile najboljše, sneg je bilpovečini pokrit s tanko skorjo,tako da ga je bilo potrebnoneprestano čistiti. Kljub temusta relativno hitro napredovalain po osmih urah plezanja juje noč ujela v zgornji, izstopnizajedi. Prvotno načrtovanisestop preko Prehodavcevsta zamenjala s sestopom poTumovi smeri (II–III, 300 m).V ponedeljek, 26. 12. 2011, starazmere za plezanje v Severnemrazu (III+, 500 m) Mojstrovkenašla tudi Luka Stražar(Akademski AO) in MartinV centralni smeri Velikega ŠpičjaFoto: Rok KurinčičŽumer (AO Radovljica). Uspešnoin brez večjih težav sta smerpreplezala in mimogrede iz njepobrala zatič, ki je v steni čakal14 dni – od prejšnjega poizkusa.Smer <strong>si</strong>cer ne sodi med najtežjeje pa vsekakor lepo uplezavanjepred naslednjimi težjimi vzponi.Nadaljevanje je sledilo tritedne kasneje, ko sta NejcMarčič (AO Radovljica) in LukaStražar v Zadnji Mojstrovkiopravila zimsko ponovitevStebra revežev (V-/IV+, 500 m).Razmere sta zaznamovala suhaskala in nesprijet sneg, vseskupaj pa so popestrile številneprečke. Smer je v spodnjemdelu res nekoliko lažja, zato pazgornji del postane precej boljstrm in izpostavljen.Že pred to smerjo so v nedeljo,8. <strong>1.</strong> 2012, Nejc Marčič (AORadovljica), Luka Stražar inNejc Breščak (Akademski AO),preplezali Sekločevo smer vDebeli peči. Dostop do steneje zahteval nekaj gaženja, smerpa veliko plezanja. Trave sobile zmrznjene, sneg napihan,vse skupaj pa je nudilo dobroplezanje. Zadnji raztežaji so seodvijali že v soju lune v popolnemromantičnem vzdušju.Andrej Gradišnik (AK Ravne naKoroškem) in Grega Lačen (AOČrna na Koroškem) sta v pravihzimskih razmerah na božičnonedeljo opravila prosto ponovitevsmeri ZZ (IV+, 125 m) vRaduhi. Smer je poleti zabavnouplezavanje, pozimi z derezamiin cepini pa se težave hitropovzpnejo na M5. Zgornji delz zmrznjeno travo in dobrimirazpokami je nekoliko lažji inbolj uživaški. Čez tri tedne sejima je pridružil še Matej Flis (AKRavne na Koroškem) in opraviliso prvo zimsko ponovitev smeriPajek (IV+, A0/III–IV), v VelikiRaduhi. Grega pravi, da težji delsmeri, ko v njej zatikaš dereze incepine, zasluži oceno M6.V torek, 27. 12. 2011, jeAndrej Erceg sam preplezalČrni graben (V/IV, 600 m) vStoržiču. Kljub tretjemu obiskuga je še vedno presenetiladelikatnost smeri predvsemnad najtežjim raztežajem.Bolj ali manj ves čas vzpona jepod snegom iskal uporabnerazčlembe za cepine in dereze,tako da je resnično užival šelena vrhu, ob sončnem zahodu.Novice je pripravil Peter Mežnar.NOVICEIZ TUJINEOdmeven vzponin nova polemikana Cerro TorrejuCerro Torre v Patagoniji je žeod nekdaj povezan s čudnimi,komaj verjetnimi in težko razumljivimiplezalskimi zgodbami.Prva kontroverzna zgodba segav leto 1959, ko naj bi CesareMaestri s Tonijem Eggerjempreplezal severno steno tegore. Tudi drugo "zgodbo"leta 1970 je zakuhal Maestri zvzponom v območju JV raza, koje uporabil več sto svedrovcev,na vrh pa ekipa pod njegovimvodstvom ni prišla. Pred nekajleti je dvignil prah mladi DavidLama z dodajanjem novihsvedrovcev za potrebe svojesnemalne ekipe, ki je snemalanjegov poskus prostega vzponav Maestrijevi smeri. Zdaj je naobzorju nova polemika. Ta seje najprej začela s priznanjemHaydnu Kennedyju in JasonuKruku, ki sta januarja letošnjegaleta preplezala Maestrijevosmer brez uporabe svedrovcevza napredovanje (kasneje seje izkazalo, da sta jih na nekajvarovališčih vseeno uporabila).Oba plezalca sta se kasneje šepohvalila, da sta na ključnihmestih (v vsej vršni steni in še venem raztežaju nekoliko nižje)izbila vse svedrovce, ki jih jepred 42 leti tam zavrtal Maestri.Maestrijeve smeri, kakršno jepoznal plezalski svet, torej niveč. Če sta Kennedy in Krukpričakovala pohvalo plezalnesrenje, sta se pošteno zmotila.Prvi odzivi namreč kažejoravno obratno. Plezalci <strong>si</strong>cerodobravajo njun vzpon na čistinačin, izbijanje Maestrijevihsvedrovcev pa obravnavajokot pomanjkanje spoštovanjado zgodovine Cerro Torrejain zgodovine (patagonskega)plezanja.Prvi na vseh drugihNa začetku letošnjega leta jejužnotirolski alpinist Hans Kammerlanderpostal prvi človek,ki se je povzpel na vse drugenajvišje vrhove celin. Mar<strong>si</strong>kdobi malo zavil z očmi, češ še enizmed po<strong>si</strong>ljenih rekordov – pani čisto tako. Vsaj pri drugihnajvišjih gorah na svetu jeskoraj "pravilo", da so tehničnoali kako drugače zahtevnejše odprvakov po višini.Takšna je npr. K2 (8611 m),s katero je Kammerlander leta2001 začel svoj projekt. TudiMount Kenya (5199 m) v Afriki jetehnično precej težji zalogaj kotKibo (Kilimandžaro), da o Dychtauu(5204 m) v Kavkazu v primerjaviz Elbrusom in klimatskozoprnem in oddaljenem MountLoganu (5959 m) v SeverniAmeriki niti ne govorimo. Še naPuncak Trikora (4730 m), ki veljaza drugi najvišji vrh Oceanije,je menda težko priti in tako jeizjema pravzaprav samo Ojosdel Salado (6893 m), ki mendani dosti zahtevnejša gora odAconcague v Južni Ameriki.Kammerlander je končal svojozbirko z vzponom na MountTyree (4852 m) na Antarktiki.Kot zanimivost povejmo, daje s prijatelji opravil šele osmivzpon na to goro, zadnjič pa soalpinisti stali na njenem vrhupred petnajstimi leti.Danes 55-letni Hans Kammerlanderje <strong>si</strong>cer izjemen alpinist sskoraj neverjetno bero vzponovv svoji dolgoletni karieri. Boljznan je postal, ko se je še vprvi polovici osemdesetih let|64| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012
pridružil Reinholdu Messnerjupri njegovih zadnjih vzponih naosemtisočake. Nadaljeval je shitrimi vzponi na alpski način vHimalaji in z alpinističnim smučanjempovsod po svetu. Prvi jesmučal z vrha Everesta, na kateregase je po severnem grebenupovzpel na alpski način in brezdodatnega ki<strong>si</strong>ka v izjemnemčasu 16 ur in 40 minut, a je moralzaradi pomanjkanja snega nasevernem grebenu dobršendel poti smuči navzdol tudino<strong>si</strong>ti. Kljub vsemu se je v baznitabor vrnil v manj kot 24 urah.Na svojem seznamu ima tudiveč kot 60 težkih solo vzponovv dolomitskih stenah, vmes pa<strong>si</strong> je kdaj izmislil tudi kakšenpredvsem kondicijsko zahtevenprojekt. Pred dvajsetimi letista tako z Diegom Welligomv 24 urah preplezala vse štirigrebene na Matterhorn, s HanspetromEisendlom pa sta v 24urah najprej preplezala severnosteno Ortlerja (TD, 1200 m),prekolesarila 246 kilometrov doTreh Cin in tam nato preplezalaše Comicijevo smer.Kammerlander je stal natrinajstih od štirinajstih osemtisočakov.Manjka mu samoše tehnično ne najzahtevnejšiManaslu. Z vzponom nanj je<strong>si</strong>cer poskušal, a se zaradi nenadnegaposlabšanja vremenakomaj rešil. Ker sta na tej goriumrla njegova dobra prijateljain soplezalca Karl Grossrubatscher(padec) in FriedlMutschlechner (udar strele), seje Hans Kammerlander svojemuzadnjemu osemtisočaku žepred leti preprosto odpovedal.Zimske odpravev PakistanuV letošnji zimi <strong>si</strong> je kar nekajmočnih himalajskih odpravzadalo cilj, da se povzpnejona pakistanske osemtisočake.Seveda gre za tiste vrhove nad8000 metri, na katerih pozimiše ni stal noben človek. Močnaruska odprava se je utaborilapod K2, njihovi skorajda sosedipod vodstvom Avstrijca GerfriedaGoschla pa so se odločili zaposkus na Gašerbrum <strong>1.</strong> Tam bonastala prava gneča, kajti podgoro prihajata tudi odpravapod vodstvom legendarnegaPoljaka Arturja Hajzerja in še enašpanska odprava. Pod NangaParbatom je medijsko mordaše najbolj razvpita, a hkrati najmanjšaodprava, ki jo sestavljataKazahstanec Denis Urubko inItalijan Simone Moro (skupaj stase pozimi povzpela na Makaluin Gašerbrum 2, Moro pa je biltudi na Šiša Pangmi), ki skušatapreplezati goro z zahodne,diamirske strani. A tudi onadvanista sama pod "golo goro", sajjima v sosednji Kinshoferjevismeri (Moro in Urubko sta seodločila za Messnerjevo smeriz leta 2000) delajo družbo šePoljaki. O živahnem zimskemdogajanju v Pakistanu bomoseveda še poročali.Novice je pripravil Urban Golob.PISMABRALCEVTolminska dežela,bodi in ostanivsaj taka in šelepša, kakor <strong>si</strong>Tolminska ima polno naravnihlepot in vojaških anekdot, ki sonavzoče na slehernem korakuv naravi. Po sredini te deželiceteče Soča v svojo smer na zahodv praznični barvi. Ko sva z ženozadnjič hodila po stezi ob njej,je bila še posebno lepe zelenomodre barve, kakor da bi vedela:naslednji dan je bila nedelja.Mar<strong>si</strong>katerega človeka in ribiča"privabi" k sebi, da ujame ribico,jo poljubi in izpusti v njen vodnisvet. V dežju spreminja svojopodobo, kakor bi bila jeznavalovitih premikov, ki jih jedoživljala med prvo vojno, saj sogranatni izstrelki prav nad rekohiteli navzgor proti Mrzlemuvrhu in Krnu. Navzdol pa rdečakri, da je Soča tekla krvava, kakorji je bil napovedal poet SimonGregorčič. Kaj je bilo tega treba,samo zato, ker so pohlepniljudje hoteli vedno več in več …Rožnati mesec majnik leta 1915se je tako spremenil v "žalujočimesec" krvavih solzic vojakov,mater in očetov slovenske in vsesvetovne morije.Nadaljevanje na strani 67|65|