UPADANJE LEDENIKOVOd ledeniškekrnice dočelne moreneLedeniki – dinamične tvorbe,ki spreminjajo Zemljino površinoBesedilo: Mateja Ferk in Miha Pavšek 1Vsak ljubitelj vzpetega sveta se na svoji gorniški poti prejko slej sreča z ledeniki, pred tem pa (praviloma …) vsajz osnovami gibanja v ledeniškem svetu in ledeniško vrvnotehniko. Čeprav že pred tem beremo, vidimo in izvemo mar<strong>si</strong>kajo njih, pa je vse drugače, ko se srečamo z njimi v živo. Medvzponom na gorske vršace je vedno dovolj časa za razmišljanje,pa ne samo o tem, zakaj, s kom in s čim smo tam, temveč tudio nastanku in značilnostih ter dinamiki naravnih pojavov,ki nas obkrožajo. Eno od zanimivejših zgodb o gorskemsvetu nam pripovedujejo ledeniki, in to vse od dolinskegaparkirišča pa do znamenja na vrhu gore. Njihova zgodba paje v resnici ravno obrnjena, saj se prične tam, kjer je naša šelemalo čez polovico, v krnicah pod visokogorskimi vršaci …Ledene dobeLedeni pokrovi in ledeniki prekrivajookoli desetino površja našega planetain zadržujejo približno več kot 30milijonov km 3 sladke vode, kar je okolitri četrtine vse sladke vode na Zemlji.V preteklih geoloških dobah je obsegpoledenelega površja precej nihal.V zemeljski zgodovini so strokovnjakido sedaj prepoznali vsaj pet večjihledenih dob, najbolj znana in raziskanapa je zadnja oziroma najmlajša,kvartarna ledena doba. V njej se jezvrstila serija hladnejših obdobij,imenovanih glaciali ali stadiali, mednjimi pa so bila toplejša obdobja, imenovanainterglaciali ali interstadiali.V preteklosti so omenjali zgoljštiri ohladitvene faze, imenovanepo rečicah na severnem obrobju Alp(Mindel, Günz, Riss in Würm), danes1Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.|<strong>10</strong>| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012pa vemo, da je bilo teh obdobij precejveč. Trenutno smo v obdobju interglaciala,imenovanega holocen, ki se jezačel pred okoli <strong>10</strong>.000 leti, še zmerajpa v kvartarni dobi. Nenehno prostorskoširjenje in krčenje obsega poledenitvesta z odnašanjem kamninskegagradiva z enih ter odlaganjem tegamateriala na drugih območjih izrazitopreoblikovala velik del površja. Zaradivelikosti, raznolikosti in slikovitostiteh oblik spadajo ledeni pokrovi inledeniki ter ledeniško preoblikovanepokrajine med najzanimivejše naZemlji. Ker gre v največji meri zavzpeti svet, so ta območja deležnapogostega obiska najrazličnejšihobiskovalcev gora.Raznolikost ledenikovGlede na geografsko pojavljanjeločimo dva osnovna tipa poledenitve:celinsko (ledeniški pokroviLedenik Baltoro v Karakorumu jenajvečji na svetu. Foto: Marko Prezeljprekrivajo zlasti celino in niso podmočnim vplivom oblikovanostipodlage) ter alpsko poledenitev(ledeniki nastanejo v gorskihobmočjih, od koder se v nižinestekajo po dolinah). Gledano z vidikajugovzhodne Evrope lahko določimoše tretji, to je dinarski tip poledenitve(na dinarskih kraških planotah so bilioblikovani zlasti ledeniški pokrovi inkrniški ledeniki, v nižje predele pa sose spuščali odtočni ledeniki).V pleistocenu sta bila na območjuSlovenije razvita alpski (Julijske Alpe,Karavanke, Kamniško-SavinjskeAlpe in Pohorje) ter dinarski tip poledenitve(Snežnik, Trnovski gozd).Oblika ali morfologija posameznihledenikov sta odvisni od lokalnih
podnebnih razmer in izoblikovanostipodlage.Vsak posamezni ledenik je gledena obliko in lokacijo edinstven. Pravzaradi tega obstaja vrsta različnihtipov ledenikov, ki jih glede na značilnozgradbo in oblike združujemo v trivečje skupine: ledeniške pokrove inkape, ledenike, odvisne od izoblikovanostipodlage, ter morske ledenike.Procese in oblike, ki so povezani zdelovanjem ledenikov in ledu, obravnavaveda o ledenikih ali glaciologija.Ledeniške ali glacialne procese vsplošnem delimo na erozijske, kjerprevladuje odnašanje kamninskepodlage, akumulacijske, kjer prevladujeodlaganje erodiranega gradiva,ter fluvialne (posredno ledeniške),ki so posledica delovanja vodotokov,odtekajočih izpod ledenikov. Ravnokamenine so tiste, še posebej če so tikpod vrhovi gora drugačne kot spodajv dolini, ki nam pogosto razkrijejoizvorno območje posameznih ledenikov.Ne smemo pa pozabiti, da setudi precej raje krušijo na mestih, kjerjih je nekdaj prekrival ledeni pokrov,zato velja biti tam toliko pozornejši napadajoče kamenje.Spreminjanje ledenikovOsnovna pogoja za nastanek ledenikovsta dovolj nizka temperatura inzadostna količina snežnih padavin.Takšne razmere so najznačilnejše zavisoke geografske širine in visokogorje,kjer je tudi v današnjih podnebnihrazmerah še omogočen obstoj ledenikov.Naraščanje ali zmanjševanjekoličine ledu sta odvisna od razmerjamed dotokom snežnih mas in njihovimtaljenjem. Zaradi teh značilnostiso ledeniki dinamične tvorbe, ki seneprestano spreminjajo in prilagajajookoljskim spremembam; ledenikirastejo in se talijo, spreminjajo oblikoin smer premikanja, delujejo mehanskona kamninsko podlago ter premeščajovelike količine kamninskegagradiva različnih velikosti, ob tem pase sproščajo tudi ogromne količinevode, ki odteka izpred njih.Posamezni ledenik na ta načinvzpostavlja energetsko in snovnoravnovesje med območjem kopičenjaledu in območjem njegovega izteka.Nekaj takega ravnovesja in obilo izkušenjter spretnosti potrebujemo tudiv<strong>si</strong>, ki bi se radi seznanili z ledeniškimiznačilnostmi od blizu ali pa le prečkalinjihovo slikovito površje.Nastanek krnic in dolinTisti del, kjer se kopiči sneg in delanov led, ledenik pa raste, imenujemoerozijski del ledenika ali redišče.Zaradi naraščanja debeline snegain ledu se v odvisnosti od naklona|11|