1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

VARSTVO NARAVEPovodni kos (Cinclus cinclus) Foto: Ivan EsenkoZimsko štetje pticVodne ptice Besedilo: Dušan Klenovšek 1Na konec tedna, ki je najbližjisredini januarja, v mnogihdržavah severne poloble ževrsto let poteka zimsko štetje vodnihptic International Waterbird Census(IWC). V Sloveniji smo z akcijozačeli leta 1988, od leta 1996 paorganizirano poteka na vseh večjihvodnih telesih. Akcijo koordiniraDruštvo za opazovanje in proučevanjeptic Slovenije (DOPPS). Glavnikoordinator Luka Božič z mrežolokalnih koordinatorjev poskrbi, daso s popisovalci, ki jih je približno250, pokrita vsa večja vodna telesa.V času pisanja še nisem imel na voljorezultatov letošnjega štetja, je pazanimiv podatek, da smo lansko letonašteli preko 60.000 ptic in kar 63različnih vrst. Vsa leta prevladujejorace mlakarice (približno 45 %) predliskami in rečnimi galebi. In kakšenje namen popisa? Ker poteka v takovelikem obsegu, nam skozi desetletjadaje vpogled v stanje posameznihvrst in trende v populacijah. To paso pomembni podatki za pravilnoupravljanje z vodnimi površinami.Toda kljub velikemu trudu soše vedno mnogi manjši vodotokinepregledani. Med njimi tako rekočvsi hribovski in gorski potoki. Res,da na njih ni veliko vodnih ptic, anekaterim vrstam so ti vodotokiedini življenjski prostor. Prvi mednjimi sta povodni kos (Cincluscinclus) in siva pastirica (Motacillacinerea). Verjetno bi bilo skupnoštevilo opaženih osebkov precejvečje, če bi bili pregledani vsi tivodotoki. Povodni kos je naša edinaptica pevka, ki se zna potapljati inplavati, sicer pa ni v sorodu z nampoznanim kosom. Bolj kot je potokžuboreč in voda čista, večja je verjetnost,da ga opazimo. Sicer jih poletizaradi številčnosti in navajenosti naljudi verjetno najlažje opazujemo vVintgarju, a tudi pozimi ni težav. Obprečkanju potokov preko mostovpa poglejmo pod njih – mogočeuzremo značilno gnezdo, iz mahovumetelno zgrajeno kroglasto tvorbos stranskim vhodom.Siva pastirica je podobna boljpoznani beli pastirici, od katerejo zlahka ločimo po rumenemobarvanju. Za razliko od povodnegakosa, ki hrano išče pod vodo, pastiricadrobne žuželke pobira ob njej.Prepoznamo jo tudi po za pastiriceznačilnem otresanju z repom.Mogoče se kdo vpraša, ali s svojoradovednostjo škodimo pticama, kista tako kot večina ptic v Slovenijizavarovani. A lahko smo brez skrbi.Le v času gnezdenja raje ne bodimopreveč radovedni, ko opazimognezdo. Prijatelju, ki je pogledalvanj, so pred leti iz gnezda v strahuposkakali še negodni kosovi mladičiin komaj je vse vrnil nazaj.Naj služi ta prispevek tudi kotmotivacija, da se nam naslednje letopridružite. Predhodno poznavanje nipotrebno, saj vas bodo koordinatorjinaučili vsega potrebnega. Lahko pase najprej za leto ali dve pridružiteizkušenejšim popisovalcem. Vsakegamed vami bomo veseli in prepričansem, da boste z nestrpnostjo pričakovalinaslednje štetje. m1Kozjanski park.Siva pastirica (Motacilla cinerea)Foto: Dragana Stanojević|62| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012