1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

pomembnih vzponov celjskihalpinistov (prvenstvene smeriv domačih gorah, v tujini pavzponi na osem-, sedem- inšesttisočake idr.), sodelovanjas tujino, raznih tekmovanj(Memorial Staneta in Marka idr.)do zdravniških in drugih zgodb,pri čemer nas gotovo najboljpritegnejo zanimive in tuditragične reševalske zgodbe.Zadnji del zbornika (poglavjeČlanstvo postaje GRS Celje) jepomemben del za zgodovino,kjer Celjani predstavljajo svojelegende, vse načelnike in člane(med njimi najdemo mnogaznana imena iz alpinizma,Celjani pa imajo tudi prvoinštruktorico GRS v Sloveniji),prav tako pa v nekrologih nakratko povzemajo biografijeposameznikov, ki so zaznamovalidelovanje postaje. Slediše pregled vseh nesreč, ki jihimajo v evidenci. Ponekod jepodatkov več, drugje manj.Celjska postaja GRS ima dolgozgodovino, na katero so lahkobrez dvoma ponosni, sajsegajo začetki organiziranegadelovanja na tem območju že vleto 1931 (Kranjska Gora – 1912,Kamnik – 1922, Jesenice –1924), v času delovanja pa selahko pohvalijo z zglednimpokrivanjem dokaj velikega inraznolikega območja. Z izdajoMladinska knjiga TrgovinaSlovenska 29, LjubljanaT: 01 2410 656,E: konzorcij@mk-trgovina.siPestra izbira knjig s področjagorništva, alpinizma,fotomonografij in potopisovAndrian Hendroff:From High Places: A JourneyThrough Ireland's GreatMountainsTheHistoryPress;december2010(trda vezava; 240 strani; barvnefotografije; cena 23,38€)svoje druge publikacije soponovno opozorili na svojenesebično in humanitarno delo,obenem pa obudili tudi spominna mnoge posameznike, ki sov časih, ko tehnika še ni imelatolikšne vloge, kot jo ima danes,pomembno prispevali k razvojureševanja in celjske postaje GRS.Izdaja zbornika je gotovo spodbudatudi za druga društva/postaje GRS po Sloveniji, podrugi strani pa odlično gradivoza prihodnje generacije.Vladimir HabjanPresunljivalepota TrenteNada Praprotnik: Alpskibotanični vrt Juliana.Ljubljana, Prirodoslovnimuzej Slovenije, 2011. 136 str."Tako je, kot da bi se vsapresunljiva lepota Trente zbralaprav tukaj, da bi gorskemuvrtiču nudila primeren okvir,"je o Juliani zapisal Julius Kugy(v knjigi Delo, glasba, gore). Into misel lahko vzamemo tudi zaiztočnico predstavitve vodnikapo alpskem botaničnem vrtuJuliana v Trenti. Tudi avtoricaNada Praprotnik pri tej, pravzapravže kar četrti različicivodnika, ni mogla mimo Kugyjain njegovih vznesenih besedo vrtu – saj tako začenja kotzaključuje vodnik z besedamipoeta Julijskih Alp. Vodničeksam je posvetila pokojnemudr. Tonetu Wrabru, "učitelju,botaničnemu sopotniku inprijatelju,“ ki je svojo strokovnopot začel prav v tem "vrturojenic".Bela knjiga s simbolom vrta,zoisovo zvončico na naslovnici,odseva vso ljubezen botanikov,oskrbnikov vrta in vseh, kiimajo radi gorsko cvetje. Izražanavdušenje vseh, ki jih kakšnaroža po več letih brez cvetenjav vrtu preseneti z enim samimskromnim cvetom in pripravido vznesenosti. Dejansko je izopisov najpomembnejših rož,ki rastejo v Juliani, mogoče izvedetiobilo zanimivega, da človekres težko ostane ravnodušen. Inprav te zanimivosti, te zgodbice,želim izpostaviti kot največjovrednost vodnika.V prvem delu vodnika namNada Praprotnik predstavi samvrt, njegov nastanek, zgodovino,ljudi, ki so z njim povezani, inokvirno razporeditev vrta. Pravtu pogrešam pregledni zemljevid,saj tisti na strani 4 označujele nekatere dele vrta, slovitihKugyjevih gredic nisem našel.Sicer pa je vodnik pisan zelolepo, enostavno, tako da lahkobralec gre kar na sprehod z njimpo gredicah Juliane – in tako jeavtorica tudi naslovila osrednjidel vodnika. V njem ob čudovitihfotografijah Cirila Mlinarjaspoznamo najpomembnejšecvetje Juliane. Spet pa bi prišlaprav približna označitev mesta,kjer je v vrtu določeno cvetlicomogoče najti.Sicer pa – kot sem že omenil –bogastvo vodnika so prav tistepodrobnosti, tako rekoč botaničneskrivnosti, "cvetke" z vrta.Denimo to, zakaj je dišeči volčinpoimenovan "jožefica" – kercveti na god Jožefa Delavca. Parazlaga o poimenovanju novihvrst – ko včasih vrsta dobi imepo tistem, ki se je prvi zmotil(npr. Wulfen je našel "celolistnijeglič", ki pa to ni bil, in danesroža nosi ime Wulfenov jeglič).Ste vedeli, da na slovenskemetničnem ozemlju obstaja kar120 izrazov za narciso? Posebejzanimive pa so zgodbe o močinarave. Blagajev volčin v vrtunikakor ni hotel uspevati tam,kamor so ga posadili, in se jepreprosto preselil na drugomesto v vrtu. Še huje je bilo shladnikovo buniko – iz vrta jekar izginila. Ko so že mislili, daje odmrla, so jo našli, v velikihkoličinah in bujno cvetočo, nadrugi strani ograje. Prav predstavitevvrta skozi take drobnezanimivosti je tisto, kar pritegnebralca vodnika in ga povabi vvrt, da bi morda še sam odkrilkakšno posebnost. Ob tempa navedimo še besede CirilaJegliča, ki jih avtorica dodaja nakonec vodnika: "Noben vrt ninikoli dokončno urejen. Oblikoin vsebino mu daje človek, ažive rastline se v njem razvijajopredvsem po svojih prirojenihnavadah."Odlična knjiga – vodniček poJuliani – pa seveda v prvi vrstiodraža vso predanost NadePraprotnik, ki vrt strokovno vodiže od leta 1975. Ni čudno, čenam lahko postreže s tako zanimivimizgodbami. Še kakšno,prosim!Marjan BradeškoZapiski iz Male BokeAndrej Fratnik et. al.: Zapiskio Mali Boki: kronologijajamarskih raziskav 1968–2007. Uredil Dejan Ristić.Tolmin, Planinsko društvoTolmin, 2011.Jamarska sekcija PD Tolmin(JSPDT) je edini jamarski klub vSloveniji, ki deluje pod okriljemkakega planinskega društva.Pridružujeta se mu le še zamejskajamarska kluba v SPD Trst inGorica. V vseh primerih gre zadoločeno dolgoletno tradicijo,v tolminskem pa tudi za dediščinoilegalnega Planinskegakluba Krpelj.Najbolj trajno so jamarji, ki soleta 2011 praznovali 40 let delovanja,svoje delo ovrednotiliv zborniku Zapiski o Mali Boki,ki ga je uredil Dejan Ristić - Rile,in predstavlja dokumentiranprikaz več kot tridesetletnegaraziskovalnega dela v nedrjihKanina. V njem se zato zrcalitudi pomemben del zgodovineJSPDT, del zato, ker so medtemdelovali še na drugih lokacijah.|68| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012