1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

Razvoj sodobnega gorništva inalpinizma sega v 19. stoletje, koso ljudje zgolj iz raziskovalnihin pustolovskih vzgibov začeli zahajativ gore, tudi na zahtevnejše vrhove.Obiskovalci vrhov v visokogorju sobili takrat večinoma "turisti" oziromamestni ljudje, ki so se teh podvigovlotevali v spremstvu gorskih vodnikov– domačinov. Slednji so sevedagore zelo dobro poznali in so skrbnopazili na varnost svojih "gospodov".Spremstvo vodnikov je koristil tudivsem nam dobro znani rojak, sicervzgojen v nemškem duhu, dr. JuliusKugy.Le redki pa so bili tisti, ki so si natežavne vrhove upali povzpeti sami,brez pomoči vodnikov. Prvi alpinistsamohodec v Vzhodnih Alpah jebil brez dvoma naš Valentin Stanič(1774–1847). Bil je prvopristopnik naWatzmann, 2713 m, leta 1800, Pramaggiore,2478 m, Clapsavon, 2462 m,Ludwig Purtscheller(vir: Italo Zandonella Callegher, 2003)leta 1826 ali 1827 in na številne drugevrhove. Za njim je nastopila nekakšnapraznina, minilo je pol stoletja,preden so s svojimi gorskimi dejanjizačeli izstopati Ludwig Purtschellerter brata Otto in Emil Zsigmondy.Skupaj so opravili številne težke alpinističneture po Alpah, običajno brezspremstva vodnikov. Po njihovemzgledu se je samohodstvo v Alpahpočasi razmahnilo. Vsi trije so biliKugyjevi tesni prijatelji, njihove značajskepoteze je Kugy v svojih knjigahnatančno opisal.Začetki v slovenskih gorahLudwig Purtscheller se rodil leta1849 v Innsbrucku. Ker je bil doma izskromne družine, je le s težavo prepričalstarše, da so ga poslali v šole,najprej v Innsbruck, nato v Roveretovzhodno od Gardskega jezera (topodročje je bilo takrat del avstro--ogrske monarhije). Tam se je odličnonaučil italijanskega jezika, ki ga jetudi zelo vzljubil. S šestnajstimi leti jeodšel s trebuhom za kruhom, pot gaje pripeljala v Beljak. Zaposlil se je vElferkofel/Cima Undici, 3092 m. Purtschellerin brata Zsigmondy so preplezali vse špice vgrebenu od desne proti levi. Foto: Matija Turk|49|