Na Malem Draškem vrhu. Z leve: precej nižjaAblanca, košati Tosc in ošiljeni Veliki Draški vrh.Foto: Janja Lipužičso bile iz hruškovega lesa in bile sobogato okrašene. Prodaja čader je šlaza med in je štela nekaj tisoč kosovletno, danes izdelke te pozabljeneobrti najdemo le še v etnografskih alizasebnih zbirkah.V baročni cerkvi v Koprivniku jekonec 18. stoletja kaplanoval pesnikValentin Vodnik. Le sprehodite se kdajskozi minule čase do rokodelskegamojstra, ki svojega znanja nima večkomu predati, med trmasto ponosnimikmečkimi hišami, razseljenimi naosojnih terasah planote, po kolovozihnasproti sončnim jasam ali kar počezčez senožeti, in sedite na klopco naVodnikovem razgledniku, <strong>10</strong>17 m,15 minut hoje nad Koprivnikom.Tematske poti skozi zgodovinoBohinj je v antični dobi in srednjemveku veljal za središče železarstva, očemer pričata imeni Stara fužina inRudnica. Za potrebe tamkajšnjih inblejskih fužin so železovo rudo, imenovanobobovec, kopali v celotnemzaledju alpskega sveta, tudi na Pokljuki.Sledi te dejavnosti najdemo na širšemobmočju Rudnega polja, planinahKlek in Zgornja Brda, nad Lipancoin še mar<strong>si</strong>kje drugod, kjer so tlaprekopana s plitvimi jamami. Vidni sotudi ostanki spiralnic rude in tlakovanepoti, po katerih so jo tovorili v dolino.Sprehod do Hudičevega mostaje bil med obveznimi liki poletnihpočitnic moje rane mladosti,ki smo jih preživljali v Bohinju.Majhno dete, ki samo še ni videloprek roba kamnite ograje, soodrasli dvignili na rame: »Poglej,kakšen lep prepad,« in od strahupred mračnimi globočinami meje vsakokrat res skoraj vzel hudič.No, še sem tu, ampak pred časom,ko sem hodila mimo, je, glej gazlomka, iz dna korit priplezalapojava z ostrimi krempeljci na nogahin dvema kavljema v podaljšku rok.Obstala sem kot vkopana, ko se jeprikazala še druga (tako je, ko imajota bajeslovna bitja mlade) in protizamolklemu glasu, ki ga je bilo slišatispodaj, zalučala svoj dolgi rep.Nak, tretjega pa nisem več čakala!Rudno polje na Pokljuki - idealno izhodišče za izlete Foto: Janja Lipužič|30| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012
INFORMACIJEKako do izhodišča: Do Bleda se pripeljemo z juga pogorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Bled,nadaljujemo skozi Spodnje in Zgornje Gorje do Krnice,kjer se prične cesta proti Pokljuki. Prometni gneči selahko izognemo tako, da se zapeljemo do izvoza Lipcein nadaljujemo mimo Blejske Dobrave do Gorij. IzJereke v Zgornji Bohinjski dolini pelje asfaltirana cestaskozi Koprivnik in Gorjuše do priključka s cesto z Bleda.S severne strani se do Bleda ravno tako pripeljemo pogorenjski avtocesti, jo zapustimo na izvozu za Bled innadaljujemo po zgoraj opisani poti.Planinske koče: Blejska koča na Lipanci, 1630 m,telefon 051 621 021, 051 633 769, odprta in oskrbovanacelo leto.Planinska koča na Uskovnici, 1154 m, telefon 031 341814, 04 572 3213, odprta v poletni in glavni zimskisezoni.V sezoni je odprtih še nekaj okrepčevalnic in dva hotela.Vodniki: Vladimir Habjan: Zimski vzponi v slovenskihgorah. Sidarta, 2003;Tine Mihelič: Julijske Alpe, Bohinjske gore. Sidarta,2001;Tine Mihelič: Julijske Alpe. Planinska založba, 2009;Andraž Poljanec: Turni smuki. Planinska založba, 2003;Andrej Stritar: Gore Slovenije. Kibuba, 2011;Stanko Klinar: Sto slovenskih vrhov. Prešernova družba,1991;Jelena Justin: Pozdravljene gore. Gorenjski glas, 2008.Viri: http://obcina.bohinj.<strong>si</strong>/index.php?id=9; http://geo2.ff.uni-lj.<strong>si</strong>/pisnadela/pdfs/dipl_200705_katja_zemva.pdf (in ostali dostopni podatki na svetovnemspletu).Zemljevidi: Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000;Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000;Julijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000;Triglav, PZS, 1 : 25.000;Bled z okolico, PZS, 1 : 50.000.Znameniti Hudičev most čez Mostnicoso leta 1777 po navodilih barona ŽigeZoisa zgradili prav v ta namen. Imenuje botrovala ljudska legenda o hudiču,ki je v zameno za trdno grajen mostzahteval človeško dušo.Triglavski narodni park je v sodelovanjuz Gorenjskim muzejem naPokljuki uredi Železno pot, ki sodi vokvir mednarodnega projekta IronRoute. Njegov namen je poglobljenoraziskovanje in predstavitev več kot2.500 let starih tradicij železarstva,rudarstva in pašništva. Pot ima polegpokljuškega še štiri druge odseke, večo tem lahko izveste v Muzeju TomažaGodca v Bohinjski Bistrici.S taljenjem rude je tesno povezanotudi oglarstvo, zaradi katerega se je,kot že omenjeno, močno spremenilznačaj pokljuških gozdov. Oglje sokuhali v kopah, od tod tudi drugoime za oglarje, kopiščarji. Živeli so vzelo skromnih bivališčih; zadnji večjinaselbini v prejšnjem stoletju sta bili naplanini Meja dolina in na Mrzlem studencu,kjer je v bližini mogoče videtiznačilno oglarsko bajto kožarico.Zanimiva sta tudi obhod 7,5 kilometrovdolge Pokljuške poti in obiskUčne poti na barju Goreljek. Drugi dvevisoki pokljuški barji sta Šijec in VelikoBlejsko barje, obe ležita ob cesti protiBohinju.Po naravnih prehodihOb vznožju Pokljuke je voda ustvarilanekaj naravnih prehodov v osrednji delplanote, kjer ležijo slikovite pokljuškeplanine in razgledne vzpetine. Uporabljaliso jih pastirji in rudarji, danespa se na cvetočih travnatih blazinicahpoleg živine radi pasemo tudi številniizletniki. Že pred stoletji so se pašnesrenje dogovorile, kateri pripadaposamezna planina, in mar<strong>si</strong>kje jetako še danes. Planšarsko stavbarstvoz značilnimi stanovi na kobilah sodiv etnološko dediščino. Arheološkenajdbe pričajo, da so bile najstarejšeplanine poseljene že v prazgodovini.Med izkopavanji na planini Klek sonašli ostanke lončenih posod in fibuliz pozne antike in zgodnjega srednjegaveka, na pobočjih Mrežc pa bodalo izbronaste dobe.Na blejski strani lahko iz hladnegazavetja soteske Ribščice, bolj poznanepod imenom Pokljuška soteska,nadaljujete dolg pohod proti planinamMeja dolina in Klek, 1556 m, zaLipanco drugi najvišje ležeči planinina Pokljuki. Krajši je dostop iz SrednjeRadovne skozi Streseno dolino, pokateri ovinkari strma gozda cesta,in naprej po neoznačenih stezah.Ko ste že na tistem koncu, stopite šedo roba prepadne vzpetine Bratovljepeči, 1493 m, s pogledom na Radovnoin Mežaklo. O možnostih dostopa zavtom zagovorniki čistega okolja rajemolčimo, zgrizenim kolesarjem panamignimo, da gozdne ceste z Mrzlegastudenca prek Kranjske doline pripeljejoprav blizu.|31|