1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

Na Malem Draškem vrhu. Z leve: precej nižjaAblanca, košati Tosc in ošiljeni Veliki Draški vrh.Foto: Janja Lipužičso bile iz hruškovega lesa in bile sobogato okrašene. Prodaja čader je šlaza med in je štela nekaj tisoč kosovletno, danes izdelke te pozabljeneobrti najdemo le še v etnografskih alizasebnih zbirkah.V baročni cerkvi v Koprivniku jekonec 18. stoletja kaplanoval pesnikValentin Vodnik. Le sprehodite se kdajskozi minule čase do rokodelskegamojstra, ki svojega znanja nima večkomu predati, med trmasto ponosnimikmečkimi hišami, razseljenimi naosojnih terasah planote, po kolovozihnasproti sončnim jasam ali kar počezčez senožeti, in sedite na klopco naVodnikovem razgledniku, 1017 m,15 minut hoje nad Koprivnikom.Tematske poti skozi zgodovinoBohinj je v antični dobi in srednjemveku veljal za središče železarstva, očemer pričata imeni Stara fužina inRudnica. Za potrebe tamkajšnjih inblejskih fužin so železovo rudo, imenovanobobovec, kopali v celotnemzaledju alpskega sveta, tudi na Pokljuki.Sledi te dejavnosti najdemo na širšemobmočju Rudnega polja, planinahKlek in Zgornja Brda, nad Lipancoin še marsikje drugod, kjer so tlaprekopana s plitvimi jamami. Vidni sotudi ostanki spiralnic rude in tlakovanepoti, po katerih so jo tovorili v dolino.Sprehod do Hudičevega mostaje bil med obveznimi liki poletnihpočitnic moje rane mladosti,ki smo jih preživljali v Bohinju.Majhno dete, ki samo še ni videloprek roba kamnite ograje, soodrasli dvignili na rame: »Poglej,kakšen lep prepad,« in od strahupred mračnimi globočinami meje vsakokrat res skoraj vzel hudič.No, še sem tu, ampak pred časom,ko sem hodila mimo, je, glej gazlomka, iz dna korit priplezalapojava z ostrimi krempeljci na nogahin dvema kavljema v podaljšku rok.Obstala sem kot vkopana, ko se jeprikazala še druga (tako je, ko imajota bajeslovna bitja mlade) in protizamolklemu glasu, ki ga je bilo slišatispodaj, zalučala svoj dolgi rep.Nak, tretjega pa nisem več čakala!Rudno polje na Pokljuki - idealno izhodišče za izlete Foto: Janja Lipužič|30| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012