UPADANJE LEDENIKOVVečinoma krotkeledene pošastiBesedilo: Miha Pavšek 1Ledeniki – zanimivi naravni pojavi gorskih pokrajinLedeniki – le kdo še ni slišal zanje, velik delhribolazcev pa jih lahko spozna in viditudi od blizu. V zadnjem času jih vse pogostejeomenjamo v zvezi s podnebnimi spremembami,saj bodo pod našimi najvišjimi vršaci verjetnoprav kmalu izginili tudi njihovi zadnji ostanki.Najbližje so nam v alpskemsosedstvu, o njih pa izvemomar<strong>si</strong>kaj tudi takrat, ko spremljamopodvige naših himalajcev,andinistov, pamiristov in drugih"plezalistov", ki se podajajo na najvišjein pogosto težko dostopne vrhoveširom po svetu. Po drugi strani pa1Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.Krčenje Triglavskegaledenika v letih 1952–2003|4| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012
vidimo sledove delovanja ledenikovtik pred domačim pragom, vendar soti precej manj očitni kot prej omenjeni,saj gre večinoma le za ledeniškopreoblikovano površje. Najrazličnejšiobiskovalci gora se zanimamo zaledenike v glavnem iz dveh razlogov:prvi je občudovanje, drugi pa spoštovanje.Oba sta neločljivo povezana inbi morala biti v neposrednem sosledju,katerega neupoštevanje nas lahkov gorah stane tudi življenja. Gibanjepo ledeniškem površju pač ni dolinskisprehod, vendar je tudi na takemobmočju možen sorazmerno varenvzpon ali prečenje. Kadar nam todopuščajo razmere, pa se lahko takimdelom poti tudi izognemo. Višje smo,manj je možnosti za to oziroma manjje za<strong>si</strong>lnih izhodov, zato je prav, da tovrstneture načrtujemo še bolj skrbnoin preudarno. Ledeniki pa so tudiprinašalci najrazličnejših informacijiz preteklosti, tako o podnebju kottudi o nekdanjih prebivalcih danespoledenelih delov planeta.Ledeniški brevirNastanek ledenikov omogočata sneg inmraz, zato jih najdemo le visoko v gorahnad snežno mejo (bližje ekvatorju smo,višje so ledeniki) in v visokih geografskihširinah. Vztrajajo ali rastejo le tam,kjer je dovolj obojega. Danes se večinomapovsod krčijo, saj imamo opravkaz vse višjimi temperaturami zraka inčedalje večjim deležem padavin vobliki dežja. Geološko še ne tako dolgonazaj, pred nekaj več kot <strong>10</strong>.000 leti,smo imeli pri nas snežno mejo na okrog1300 metrih, medtem ko je danes ta ževeč kot dva kilometra višje. Zemljinopodnebje v svoji več milijard let dolgizgodovini ni bilo vedno tako toplo, sajje bil v zadnjem milijonu let naš planetsorazmerno veliko časa prekrit z ledom.V naših, to je zmernih geografskihširinah najdemo iz teh obdobij številnepomnike zlasti v goratih območjih.Geološko gledano je nekaj manj kotdesetina površja Slovenije povezana zledeniki, približno enak je tudi deležsvetovnega površja, ki je danes podledenim pokrovom. Že res, da so tudipri nas najvišji grebeni in deli gora mednekdanjo poledenitvijo moleli iznadledenega pokrova, zato pa je ta segal šedaleč naprej na območja večjih kotlin inpredgorskih nižin, ki jih lahko označimokot alpsko "preddverje".Ogromne površine Zemlje v višjih geografskihširinah in na gorskih ma<strong>si</strong>vihpa so še vedno pod stalnim snežnim inledenim pokrovom (približno 3 %). Znjihovim delovanjem se neprenehomaspreminjata oblika in podoba površja,snežne in ledene mase pa imajopomemben vpliv na podnebje in živisvet teh območij. Ledene gmote so bilenekdaj mnogo obsežnejše. Današnje sole ostanek nekdanjih ledenih dob, ki sose nizale v zadnjih dveh milijonih letihvse do nekaj več kot deset tisoč let predVse, kar je ostalo od nekdaj obsežnega ledenikanad Triglavskimi podi, je danes le še manjšaledeniška zaplata pod kratkim ostenjemMalega Triglava. Foto: Oton Naglost|5|