11.07.2015 Views

1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ODPRAVA NA ACONCAGUO 1982Alpinistovi spominiObletnica uspešne primorske odpraveBesedilo: Igor ŠkamperleJanuarja letos je minilo trideset let,kar je odšla na pot Prva primorskaalpinistična odprava z namenom,da bi se povzpeli na najvišjo goroobeh Amerik, Aconcaguo, 6.975 m, kise pne v Andih na meji med Argentinoin Čilom. Celoten načrt je bil resenin lotili smo se ga na star način, to sepravi z vsestransko pripravo, dogovori,dokaj zapleteno organizacijo, paseveda z zavzeto telesno in p<strong>si</strong>hičnopripravo, saj nas je čakala gora, ki jenihče od nas ni neposredno poznal,s svojo višino in zahtevnostjo pa je vsvetu uživala visok ugled. Njena tritisoč metrov visoka južna stena, vkateri se stikajo skalni odseki, snegin strma ledišča, ledni slapovi inveliki seraki, ki se občasno premikajoin lomijo, preden klade, velike kotmestna hiša, zgrmijo v prepad, nam jebila plezalni cilj, ki je takrat za večinood nas presegal izkušnje, kakršne smoimeli dotlej. Preko mogočne stene se jev osrednjem delu vila le ena, Francoskasmer, ki jo je preplezal tudi Messnerin smo jo nekateri želeli ponoviti.Po vitkem stebru, ki se v neposrednibližini pne naravnost na skoraj enakovisok južni vrh, pa so prijatelji, v eni ali|54| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012Primorska odprava v južno stenoAconcague leta 1982 Foto: Dani Felcdveh navezah, želeli preplezati novosmer. Ekipi odprave so se pridružilialpinisti, ki so imeli "skromnejši" cilj,povzpeti se na glavni vrh po Poljskismeri, ki se vije po manj zahtevnemvzhodnem pobočju gore.UspehOdprava, ki je januarja 1982 odšla napot, se je po dobrem mesecu vrniladomov vsestransko uspešna. Navezi(Ivan Rejc, Pavel in Peter Podgornik,Zlatko Gantar) sta v dolgotrajnemvzponu preplezali zelo zahtevno,hudo strmo in resnično drzno smer postebru na južni vrh. S tem je bil rešenglavni "problem" te mogočne stene.Drugi dve navezi (Milan Černilogar,Miroslav Svetičič, Bogdan Biščak injaz) smo razmeroma hitro zmoglipreplezati Francosko smer in se poštirih dnevih bivanja in plezanja v steniz vrha spustili na položnejšo severnostran. Kolegi, namenjeni po Poljskismeri, so prav tako prišli na vrh in seuspešno vrnili v bazni tabor. V njemsta, požrtvovalno in zavzeta za skupnostvar, ostala in skrbela vodja odpraveŽarko Trušnovec in zdravnik JožeAndlovic. Natančna in skrbna pripravaje obrodila želene sadove. Ne nazadnjeje šlo tudi na <strong>si</strong>mbolni ravni za poskus,da se pri zahtevnejših vzponih v gorahob bok alpinistom, ki so pri nas dotlejizhajali iz Ljubljane in z Gorenjske(Kranj, Kamnik, Tržič, Mojstrana),postavimo tudi primorski ljubiteljigora. Nekatere naveze so v tistih letihopravile zahtevne vzpone in tako smose zbrali gorniki in plezalci iz Idrije,Tolmina, Nove Gorice, Krasa in Postojne,kateri sem takrat, čeprav Tržačan,pripadal tudi sam. Podviga smo selotili pogumno in samozavestno. Priorganizaciji nam je pomagal gospodMurovec iz Idrije. Plezalne zahtevnostijužne stene Aconcague so bile sevedaneznanka, kar me je, vsaj osebno,močno vznemirjalo in tudi plašilo.Brata Podgornik sta v tistem času prinas in v Alpah opravila nekaj zahtevnih,vrhunskih vzponov tako poletikot pozimi. Naj priznam, da sta, kljubpovezovalni vlogi, ki jo je opravil vodjaŽare Trušnovec, zavzet in s pomočjovedno prisoten na vseh področjih, kispremljajo takšno pot, bila prava dušaodprave brata Podgornik. Z izkušnjoalpinista in darom za komunikacijosta že pred samim odhodom vlivalazaupanje in podzavestno krepila moč,da se mi je zdelo, da zmoremo vzponin preko stene splezati na visoko goro.Neizkušen mladeničBil sem mlad, star devetnajst let, in sprijateljem Bogdanom resnejših izkušenjv velikih stenah nisva imela. Opravilasva nekaj spodobnih vzponovv domačih stenah, se navdušila inspoznala plezanje v lednih slapovih,zmogli smo priti čez Triglavsko stenopozimi, preplezala sva ledno smer vsteni Les Courtes v Zahodnih Alpah,vse skupaj pa je bila le skromnabera vzponov v primerjavi z goro,v katero smo odhajali. V Trstu semkupil Messnerjevo knjigo Stene svetain v njej prebral, da sodi južna stenaAconcague med velikanke, ki zaradisvojih mer in višine pripada drugačniskupini, kakor znameniti gorski biseri

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!