INTERVJUČez 20 let bomo v Slovenijiverjetno težko še plezalipo slapovihZ Jasno in Andrejem Pečjakom o lednem plezanjuBesedilo: Mateja PateJasna in Andrej Pečjak sta …multipraktika. Uspešnapodjetnika in ekološkoosveščena inovatorja, ki stase nekoč vozila v avtomobiluna domač biodizelski pogon,danes pa za to uporabljataelektriko, in ki svojo hišoneprestano spreminjatav energetsko varčnejše insamooskrbno domovanje.Alpinista, navdušena lednaplezalca, izdelovalca oz.izpopolnjevalca alpinističneopreme, soorganizatorjaSlovenskega pokala v lednemplezanju (SPLP), sodnika nadomačih in mednarodnihtekmah v lednem plezanju,alpinistična funkcionarja (Jasnaje načelnica Alpinističnegaodseka Domžale in načelnicaPodkomi<strong>si</strong>je za tekmovalnoledno plezanje pri Komi<strong>si</strong>jiza alpinizem PZS), skrbnikaspletne strani o lednemplezanju (http://www.adpecjak.<strong>si</strong>/ice/)… Rekli bi lahko,da ju je povsod dosti. Odprta,družabna in gostobesednasogovornika brez dlakena jeziku, ena redkih, ki vpogovoru uporabljata dvojino.Z njima smo se pogovarjali otekmovalnem lednem plezanju,disciplini, ki ima v Sloveniji žeskoraj dvajsetletno tradicijo.Lahko za začetek pojasnita, kakosta se začela ukvarjati z lednimplezanjem? Zakaj ravno led?Andrej: Ker sva bila preslaba vskali. (smeh) Takrat je bilo lednoplezanje še v povojih, sva se padružila z nekaterimi, ki so bili v leduzelo dobri – Kozjek, 1 Johan, 2 Silvo. 3Poznanstvo z njimi in nekimi francoskimialpinisti (ti so nama prinesliledne vijake, ki so šli kar "sami" noter;takrat je Jasna ugotovila, da lahkopleza tudi naprej) nama je odprlo potv vertikalo. Jaz sem bil vedno močanin štorast, kar je bilo takrat, ko setankega ledu še ni plezalo, prednost;sem zabil, razbil, pa šel naprej. V frikarijisem takoj videl, da me skala nemara, led me je pa kar držal. V prvihnekaj slapovih sem imel dva cepina,kot moški, ki <strong>si</strong> je priboril boljšestvari, Jasni sem dal pa en cepin ineno ledno kladivo.Jasna: V levi roki sem imelakladivo, v desni pa en star grivel, kista ga imela Johan in Silvo v Patagonijiin je bil zelo lahek, čez ročaj je imelsamo kolesarsko zračnico.1Pavle Kozjek.2Janez Jeglič.3Silvo Karo.Pa se ti plezanje s kladivom ni priskutilo?Tudi sama sem prve slapove preplezalas kladivom, pa potem nekaj časa nisemhotela slišati za ledno plezanje …Jasna: Še tri mesece po končanisezoni sem imela otečene vse členke,potem pa mi je Andrej začel krivitiročaje.Andrej: Pri tem sem dobil nekeideje, ker je dejansko dobro mahalas tistim lahkim grivelom. Za ženskeje lahko cepin malo lažji; obtežiš muglavo in nabru<strong>si</strong>š okel, ki je lahkozgolj 3-milimetrski in gre z manjšimudarcem noter.Jasna: Ogromno sem se naučilaod Johana. On je bil zelo <strong>si</strong>stematičenčlovek. Če je šel na tekmo, je hotelzmagati. In če je hotel zmagati, jevedel, da mora trenirati.Andrej: V zvezi z najinim lednimplezanjem lahko omenim dvapreloma. Prvi je bil, ko je Johan rekel,da bo iz Jasne naredil <strong>si</strong>lno lednoplezalko. Skoraj sem se zadušil odsmeha. Trikrat na teden sta hodilatrenirat. Enkrat smo šli v Bohinj Podskal‘co, takrat je tam še zmrzovalavoda. Na levi so bili previ<strong>si</strong> in gobe inna prvem sem se zvrnil, pristal na tlehna riti in se blazno razjezil. Rekel sem,da tega ne zleze nihče razen Johana.|18| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012
Levo: Jasna in Andrej na vrhu Mt. Allaudina, 4237 m,v Fanskih gorah, Tadžikistan Foto: Eroll AltayDesno: Jasna v Gajstnem slapu v v Logarski doliniFoto: Andrej PečjakNakar je Jasna to preplezala. In takratmi je čisto dol padlo. (smeh) Drugič jebilo pa v Tamarju. Desni slap je bil boljslabo narejen. Zaženem se vanj, pokakih petih metrih obupam, zavijemvijak in se spustim dol. No, saj tegavijaka ni škoda, rečem, jaz ne grem, toje katastrofa. Potem je šla pa Jasna in jezlezla čez. Takrat sem priznal enakostžensk v lednem plezanju – ampak zato sem potreboval skoraj eno sezono …No, saj to je bilo pa zelo hitro …Andrej: Ja, to je v primerjavi stistimi, ki že 30 let tega ne morejodojeti, res hitro … (smeh)Slovenija ima dolgoletno tradicijotekmovanj v lednem plezanju. Začelose je v Bohinju, nadaljevalo v Solčavi, vsezoni 2002/2003 je bil prvič organiziranSlovenski pokal v lednem plezanju(SPLP). Kako je prišlo do tega, kdo sobili protagonisti? S kakšnimi težavami senajpogosteje srečujete organizatorji?Jasna: V Solčavi sva spoznalaBranča. 4 Tekma v Solčavi nama je bilaizredno všeč in beseda je dala besedo:če imamo tri ali štiri tekme na leto, bito lahko bil že pokal. Z organizatorjitekme v Solčavi (s Čifom, 5 Dolfo 6 pas Pajom 7 iz Mojstrane) smo se dogovorili,da gremo v to. Je pa s tekmamitako: ogromno prostovoljnega delana mrazu je, potrebuješ tudi nekajdenarja, ki ga je vedno težje nabrati,in ljudje po dveh, treh letih obupajo –delajo zastonj, pride pa pet tekmovalcev... Večina jih namreč pride zmagat.Če vedo, da ne bodo mogli zmagati, dase je prijavil nekdo, za katerega mislijo,da je boljši, raje ne pridejo.Andrej: Zgodilo se je enako kakorv drugih državah: število tekmovalcevje padlo, kakovost tistih, ki so še ostali,pa je narasla. Vča<strong>si</strong>h so na tekmehodili ledni plezalci, alpinisti; ker paje bilo teh tekem vse več in so nastalipokali, so se eni specializirali samo zatekme in od takrat kla<strong>si</strong>čen plezalectam "nima več za kruh". Na prvih solčavskihtekmah je bilo po 40, 50 tekmovalcev,potem pa le še <strong>10</strong>, ampak tistihhudih, in drugi niso hoteli iti zraven.4Branka Ivaneka.5Antonom Pavličem.6Blažem Navršnikom.7Pavlom Skumavcem.|19|