sodobnejšimi fotogrametričnimi meritvami(laserski teodolit), ki omogočajoprostorsko zaznavanje in kasnejšopredstavitev rezultatov. Od leta 1976snemajo ledenik tudi s posebnimpanoramskim fotoaparatom, podatki oobeh ledenikih pa gredo tudi v mednarodnoizmenjavo.Ob koncu 19. stoletja, ko je Triglavskiledenik segal še do roba Stene, jemeril več kot 40 hektarjev. Ob začetkunatančnejših meritev (preglednica 1)in opazovanj je bila velikost njegovepovršine 15 hektarjev, pol stoletjakasneje pa le petino tega. V zadnjemdesetletju se je zmanjšal še za tretjino,tako da je bila njegova površina vtem tisočletju že dvakrat manjša odhektarja (jeseni 2011 je meril 2,4 ha),najmanjša pa rekordno vročegaDomače ledeniške nesrečeLedeniški svet pomeni vse kaj drugegakakor trdna tla, kar smo že spoznali naprimeru nesreče leta 1946 s srečnimkoncem. Poleg zdrsov, vendarle smona ledu, se največ tovrstnih nesrečkonča s padcem v ledeniško razpoko.Na naših ledeniških krpah jih ni ali paso tako ozke, da lahko stopimo čeznje.Drugod v Alpah in na območjih s šeaktivnimi in obsežnimi ledeniki pa solahko razpoke več metrov široke inše bolj globoke. Zato se v ledeniškemsvetu vedno gibamo v navezi. Tudi čepademo v navezi in nas varujoči hitrozaustavi, se bomo brez tuje pomočitežko privlekli na površje.Ledenika pod Skuto in Triglavomskrivata kar nekaj zgodb, najboljtragični pa sta dve. Julija 1913 seje 15-letni Janko Petrič iz Šiške priLjubljani, takrat dijak druge državnegimnazije, na jamarskem izletu zdrenovci ponesrečil med grebenskimprečenjem Kranjska Rinka–Skuta. Pritem je omahnil na ledenik pod Skuto,kjer so ga tri dni kasneje našli v zadnjirazpoki na sredini ledenika. Razpokeso bile globoke od <strong>10</strong> do 15 metrov.Nenavadnejša je bila nesreča naTriglavskem ledeniku. Med slabimvremenom maja 1989 je v ostenjeMalega Triglava nad ledenikom trčilošportno letalo iz Nemčije, v kateremso preminuli v<strong>si</strong> štirje potniki, članibavarske družine. Nekaj ostankov tegaletala so pred leti našli tudi sodelavciGeografskega inštituta Antona MelikaZRC SAZU med rednimi letnimimeritvami ledenika.|8| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012leta 2003. Tudi lanskoletni jesenskipodatek o površini ledenika pod Skuto(1,7 ha) kaže, da se je v primerjavi sprejšnjim letom nekoliko zmanjšal,<strong>si</strong>cer pa se je tudi njegova površinamed letoma 1997 in 2003 prepolovila(preglednica 2). Ko pridemo do obehledenikov, še posebej do tistega podSkuto, ki je izrazito krniškega tipa(s treh strani obdan z ostenjem), nasbolj kot njegovo krčenje zbode v očinaglo tanjšanje. Lanskoletna podpovprečnasnežna sezona in kasnejšazelo topla talilna doba sta odnesli vespridelek predhodnih let. Podnebnerazmere meteoroloških letnih časov vletu 2011 in zima 2011/12 so še naprejpresuhe ter večinoma pretople. Zato sezdijo napovedi klimatologov, da smov resnici zadnja generacija, ki še lahkoopazuje zadnje ostanke domačih innekaterih sosednjih, manjših ledenikovna območju jugovzhodnih Alp, vseresničnejše. Kar sama se ponuja ugotovitev,kako malo manjka do njunega resničnegaizginotja – po vsej verjetnostibo zadostovalo že nekaj zelenih zim, kijim sledi pretoplo poletje.Radarsko in vrtalno določanjedebeline obeh domačih ledenikovS krčenjem ledenikov je povezanotudi njihovo tanjšanje. V letih s podpovprečnosnežno sezono in z nadpovprečnimitemperaturami v talilnidobi se lahko naša ledenika stanjšatatudi za več kot meter. Če se Triglavskiledenik predvsem manjša, pa se njegovvzhodni sosed pod Skuto v glavnemtanjša. Metod za ugotavljanje debeline
ledeniških plasti je več. Leta 1999 sona Triglavskem ledeniku tovrstnemeritve opravili s pomočjo georadarja.Največja izmerjena debelina je bila9,5 metra, povprečna pa 4–5 metrov(ocenjena prostornina je znašala20.000 m 3 ). Sedem let kasneje, leta2006, so pod Skuto uporabili posebenparni vrtalnik. Rezultati so pokazali,da je bila takrat povprečna debelina ledenikanekaj več kot 7 metrov, največjaskoraj 12 metrov, najmanjša pa le 4,5metra. Prostornino ledenika so ocenilina okrog 80.000 m 3 . Tako blizu, a takorazlični, bi lahko dejali za naši, le nekajNešteto ledeniških potokov se izpod ledenikaFeegletscher pod Allalinhornom steka v dolinoSaastal. Foto: Vladimir Habjanveč kot 50 kilometrov medsebojnooddaljeni ledeniški krpi. Medtem koima bolj znana pod Triglavom površinskiprimat, ima druga pod Skutoprostorninskega.Vse je v rokah naravnegadinamičnega ravnovesjaČeprav imamo Slovenci še dvaledeni(č)ka, ki merita skupaj le za poldrugonogometno igrišče, pa je v našihvisokogorskih osojah še precej drugihsnežišč. Videti je, da je z globalnimsegrevanjem ozračja vse pomembnejšasenčna lega posameznega ledenika.Pri tem ima očitno precej nižje ležečakrniška ledeniška krpa v zatrepu Ledinv Kamniško- Savinjskih Alpah prednostpred pobočno pod ostenjem MalegaTriglava v Julijcih. Zaradi sorazmernemajhnosti obeh in velike spremenljivostimeteoroloških kazalcev pa se lahkov prihodnje ta razmerja hitro spremenijo.Tudi "megasnežna" zima, kakršnismo bili priča v gorah v snežnihsezonah 2005/06 in 2009/<strong>10</strong>, verjetnone bo preprečila njunega izginotja, gabo pa vsaj za nekaj let odložila. In pravta spremenljivost in nepredvidljivostnarave sta dva njenih glavnih čarov.Vprašanje je, ali se bosta naša ledenikakdaj sploh v celoti stalila, saj ju pri temovirajo gruščnati nano<strong>si</strong>, pod katerimiostane fo<strong>si</strong>lni ali ujeti led. Morda pa sebo na mestu nekdanjih ledenih gmotodprlo z ledeniško erozijo in korozijoagre<strong>si</strong>vne vode preoblikovano površje,nič manj zanimivo od tega, kar je bilona njem nekaj stoletij prej, ko je bilopod ledenim pokrovom. m|9|