1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

čez Aconcaguo in smo se jih bali, pani bilo. Fantom v južnem stebru je šlopočasneje, kar je razumljivo, saj soimeli zahtevnejše plezanje. Bili smoutrujeni, vendar človek vztraja inbližnji rob stene se nam je nasmihal.Dobesedno, saj je nanj žarela svetlobanizkega sonca in kovinskega neba,ki se ga tam zgoraj resnično skorajdotikaš. Toda čas teče in na vrh smose prekobalili šele pozno popoldnev megli. Izčrpani, zmedeni, malov drugem stanju. Po grebenu smostopili na sam vrh, nato pa že v temimalo nižje, na severni strani, ki jebila večinoma kopna, med skalamipoiskali prostor za bivak. Mraz je bilO odpraviCilji odprave na Aconcaguo so biliponoviti Francosko smer v južni steni,splezati po novi smeri po južnemstebru na južni vrh, ponoviti Poljskosmer v vzhodni steni in pristopiti navrh po severni strani. Plezalci so bilizbrani iz večine primorskih odsekov,odpravo je vodil Žarko Trušnovec,Jože Andlovic pa se je odprave udeležilkot zdravnik. Odprava je trajala od2. 1. 1982 do 5. 2. 1982.Potek odpraveOd 2. 1. do 3. 1. smo potovali izZagreba preko Züricha v BuenosAires. Tam so nas prisrčno sprejeliin gostili slovenski izseljenci klubaTriglav. Kasneje smo bili v Mendoziobveščeni o novi Japonski smeri(Tsuneo Hasegawa – solo), preplezanipozimi leta 1981 po centralnemozebniku med obema vrhovomaAconcague, o vzponu so poročali tudinjihovi mediji. Da je takrat prišlo doneljube pomote, smo odkrili šele preddvema letoma, ko je ameriški plezalecpreplezal novo smer po centralnemozebniku. Hasegawa je tam zaresposkusil, a se je zaradi objektivnih nevarnostiumaknil v Francosko smer intakrat torej opravil zimsko ponovitevle-te. Bralec bo lahko v naših takratnihprispevkih opazil omenjeno Japonskosmer po centralnem ozebniku.V Mendozi smo nakupili vsepotrebno skupaj z andinistom LuisomAlbertom Parrajem, ki je s svojo turističnoagencijo organiziral pot naprejproti goram. 6. 1. smo odpotovali 180kilometrov daleč do Cruz de Canja,v koči andinista Fernanda Grahalesapripravili tovore in prespali. Naslednjejutro smo začeli s pristopom podjužno steno do Plaza Francia, 4200 m,in naslednji dan postavili bazni tabor.Pridruženi član odprave Janez Aljančičje odšel sam pod severno stran gore naPlaza de Mulas, 4300 m, in v naslednjihdneh opravil vzpon po severni strani(Ruta Norte) na vrh Aconcague.Ekipa Borut Slapernik, Dani Felc,Marjan Olenik, Miro Škapin in TamaraLikar je 15. 1. odšla z vso potrebnoopremo iz baze pod južno steno prekosedla Relincos, 5100 m, in sestopilapod vzhodno steno. Njihov vzponje potekal preko neskončno dolgevzhodne stene, čez Poljski ledenikna glavni vrh Aconcague, kamor sostopili 23. 1. V dolino so sestopali poseverni strani gore na Plaza de Mulasin po dolini Horcones do Confluecie.Ekipa Bogdan Biščak, Igor Škamperle,Milan Černilogar in MiroslavSvetičič - Slavc je v dneh od 19. 1. do22. 1. ponovila Francosko smer v južnisteni gore. Vstopili so po novi vstopnivarianti, nadaljevali po Francoskismeri in izstopili po Messnerjeviizstopni varianti na sedlo, od koderso dosegli glavni vrh in sestopili naseverno stran gore.Ekipa Ivan Rejc, brata Pavel in PeterPodgornik ter Zlatko Gantar je v dnehod 20. 1. do 28. 1. preplezala novo smerpo južnem stebru na južni vrh Aconcaguein sestopila na severno stran gore.Plaz, ki je 18. 1. ponoči odnesel velikPod serakom Foto: arhiv Igorja ŠkamperletaBesedilo: Peter Podgornikdel opreme, spravljene pod smerjo, jedelo te ekipe resno ogrozil. Tovariškapomoč in stara oprema pod steno terv spodnjem delu Francoske smeri stadelno nadomestili izgubljeno. Takratsmo novo smer imenovali Jugoslovanska,toda v večini literature in vmedijih se je smeri po južnem stebruprijelo ime Slovenska. V Argentini soza smer imeli svoje ime, in sicer DirettisimaSur-Sur.29. 1. smo sestopili v civilizacijo, vBuenos Airesu so nas spet gostili izseljenci,domov pa smo se vrnili 5. 2.Aconcagua poznejeV poznejših letih so slovenski plezalciv tej mogočni steni preplezali še štirinove, zelo zahtevne smeri:- Slovensko smer, kombinacijorazličnih smeri s prvenstvenimideli (Dani Tič in Milan Romih,18.–23. 2. 1986);- Sončno linijo – jugozahodni greben(Milan Romih spodnji del in MiroslavSvetičič - Slavc, 10.–12. 1. 1988).Slavc je po opravljenem vzponuv desetih urah z vrha sestopil poFrancoski smeri v južni steni;- Ruleto (Milan Romih in MiroslavSvetičič - Slavc, 31. 1.–2. 2. 1988);- Johanovo smer – Mobitelovo lastovko(Aleš Koželj in Tomaž Humar,17.–21. 12. 2003).Zadnje veliko dejanje je v tejmogočni steni opravil ameriškiplezalec Chad Kellog. V dneh od 22.do 24. 12. 2009 je po centralnem ozebnikupreplezal novo smer Medicine|58| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012