1. PDF dokument (10 MB) - dLib.si

Nad Srednjo vasjo v Bohinju sokorita Mostnice priljubljen izletniškicilj. Soteska se izteče v široko insončno dolino Voje in zaključi z lepimslapom. Iz Voj na Pokljuko vodita dveoznačeni poti, prva je strašno dolga ingre preko Studorskega prevala, drugapa se od zahoda priključi Uskovnici.Dotično nekateri viri prištevajo kPokljuki, drugi spet odštevajo od nje,meni je strašno ljuba, zato bo kar ostalazraven. Poleg izleta na Uskovnico,kamor se – ampak tega niste slišali odmene – lahko pripeljete tudi z avtom,lahko obiščete še planino Konjščico,1437 m. Pod vznožjem Viševnika inSlemena, kjer se poleti dobi lončekkislega mleka izpod domače krave(in kak kravjak na podplate!), izviraRibnica, največji stalni vodotok Pokljuke.Žal ji ne moremo slediti v dolino aliobratno: iz Srednje vasi je dostopen lespodnji del soteske do dveh 15 metrovvisokih slapov, više pa ni prehodna.Na planine južnega dela Pokljukeiz Zgornje Bohinjske doline pripeljetoliko poti in kolovozov, da je za pravosmer včasih dobro vprašati kakšnegadomačina. Iz vasi Podjelje, naj boSpodnje ali Zgornje, jo mahnite doZajamnikov, 1257 m. Podoba te planinekrasi naslovnico zemljevida JulijskeAlpe, vzhodni del, v naravi pa je njihkrasota še mnogo večja. Na Zajamnikeprek planine Praprotnica, poznanepo zdravilnem energetskem središču,pripelje tudi gozdna cesta z Uskovniceoziroma Rudnega polja, ki se v drugosmer nadaljuje proti Goreljku. Sledite|32| Planinski vestnik | FEBRUAR 2012ji do Konjske doline in naredite šeovinek do razgledne točke na Javorovemvrhu, 1482 m. V gozdu so skritiostanki nekdanje partizanske bolnišnice.Sestopite neposredno z naslednjeplanine Jelje ali pa po cesti z Goreljka.Giro di pokljuške planine ni kakšnanova kolesarska dirka, ampak namig,da po gozdnih cestah vse omenjeneplanine in še kakšno zraven (ali manj)povežete v imeniten kolesarski izlet.Pokljuški dvatisočaki se pogostoznajdejo na meniju pohodnikov, kišele vstopajo v resnejši gorski svet.Prvega ne pozabiš nikoli, pravijo,in kje je lepše krstiti svoj prvi dvatisočmetrskivzpon kot na vrhu Debelepeči ali Viševnika! V prilogi opisanimzimskim turam mirne duše dodajteše sosednje kope Debelega vrha,Okrogleža, Brd ali Vrh Razora. Večgorniških spretnost terjajo brezpotjaMalega in Velikega Selišnika, 1952 m,kjer je mestoma treba malo poplezati,zato raziskovanje prehodov raje odložitena kopni čas. Tudi označena pot naMali Draški vrh, 2132 m, je zahtevnejša,posebej pozimi, ko vzpon nanj šteje zaalpinistično turo.Kdaj na Pokljuko? Kadarkoli, jaznajraje pozimi. Zvoki in vonji, oblikein barve gorske narave so se potuhnilipod puhasto odejo, njihova odsotnostumiri vse čute. Tu smo le modro nebo,moje stopinje in tvoje smučine ter tu intam kakšna drobna sled, poskakljanaprek deviškega pobočja, pa še te bodokmalu polizali sončni žarki prihajajočepomladi. mVzpon proti Studorskemu prevalu, v ozadjuViševnik Foto: Janja LipužičKaj in zakaj WGS84Že nekaj časa pri opisih tur v našireviji objavljamo tudi navidez čudenpodatek, ki se začne s kratico WGS84(npr. WGS84: 46,954828, 12,961022).Vedno ga pripišemo k opisu izhodiščaza turo. Domnevamo, da vas je že velikotakih, ki ta podatek znate uporabiti.Ostalim pa želimo pojasniti, da je to zapiszemljepisnih koordinat kraja, o katerempišemo. Pomaga nam lahko pri navigaciji zmodernimi pripomočki.Če imate v svojem avtomobilu navigacijskonapravo, vam naš podatek lahko močnopoenostavi pot do izhodišča. Na svojinapravi s pomočjo menijev poiščitemožnost, s katero lahko nastavite cilj potitako, da vpišete zemljepisno koordinato(običajni način je sicer vpis naslova, sčimer si pa v hribih seveda ne moremopomagati). Ko vpišete našo WGS84koordinato kot cilj, bo vaša naprava samaizračunala najprimernejšo pot do tja in vasmed vožnjo tudi skrbno vodila.Druga možnost je tudi iskanje lokacije nasodobnih digitalnih zemljevidih. Če neveste, kje točno je izhodišče naše ture,vpišite WGS84 koordinate v Googlove alikake druge zemljevide na spletu in hitroboste videli, kam vas želimo zvabiti.Andrej Stritar